Revija SRP 57/58

Mihail Genin

 

AFORIZMI

In memoriam avtorja (1927-2003)

 
 
Aforizme sem zachel pisati zgodaj: zhena in otroci so she spali.

Berite knjige – nekatere so napisane ravno za to.

Veliki so redko zhivi.

Che ne bi bilo frizerjev, bi si sami morali puliti lase z glave.

Chlovek redko igra glavno vlogo v svojem zhivljenju.

Ko namakate pushchave, ohranjajte fatamorgane!

Vprashali so ga: »Bi ti lahko zhrtvoval zhivljenje za skupno stvar?« »Seveda!« je odgovoril. »Samo predlagajte – katero?«

Che hochesh objeti ves svet – kupi globus.

Che si nehal srechavati tezhave, pomeni, da si zablodil.

Mozhganskih gub se ne vidi; che pa jih ni, je to zelo opazno.

Chlovek, ki nosi kamen pod pazduho, ima vedno roke proste za objem.

Kakshen chlovek je le videti inteligenten, v resnici pa je zelo v redu chlovek.

Prekrasen nekrolog. Tako bi hotel zhiveti in umreti.

Chlovek more vse. Ravno to mi tudi vzbuja strah.

Slabsha ko je cesta, vech peska ti meche v ochi.

Srecha ni v denarju, ampak v njegovi kolichini.

Preden nekaj povesh, najprej pomisli in potem molchi.

Chuvajte drevesa – na njih so zhiveli nashi predniki.

Majhni uspehi nikoli ne prizadenejo prijateljev.

Ni mogoche spraviti na kolena naroda, ki se je navajen plaziti.

 

 

Iz rushchine prevedel Just Rugel