Revija SRP 57/58

Just Rugel

 

RUSKI UCHENJAK V. I. VERNADSKI

 

Vladimir Ivanovich Vernadski (1863–1945), ruski naravoslovec, mislec in javna osebnost. Osnovalec kompleksa sodobnih znanosti o Zemlji – geokemije, biogeokemije, radiogeologije, hidrogeologije. Ustanovitelj mnogih znanstvenih shol. Ideje Vernadskega so odigrale izredno vlogo pri oblikovanju sodobne znanstvene podobe sveta. V centru njegovih naravoznanstvenih in filozofskih interesov je bila raziskava kompleksnega nauka o biosferi, zhivi snovi (ki sestavlja zemeljsko atmosfero), in evolucije biosfere v noosfero, v kateri chloveshki razum in dejavnost ter znanstvena misel postanejo odlochilni dejavnik razvoja, mochna sila, po svojem vplivu na naravo primerljiva z geoloshkimi procesi. Nauk Vernadskega o vzajemnem delovanju narave in druzhbe je mochno vplival na oblikovanje sodobne ekoloshke zavesti. V Leksikonu Cankarjeve zalozhbe iz 1998 pa V. I. Vernadski zachuda sploh ni naveden.

 

NAUK O BIOSFERI, sen o noosferi

Videnja in predvidevanja Vernadskega

V navadi je delitev znanstvenikov na romantike in klasike. Prvi so generatorji idej, navdahnjeni ustvarjalci in fantasti. Drugi so zbiralci in sintetizatorji dejstev, ustvarjalci kapitalnih del.

Vladimir Ivanovich Vernadski je priznan klasik naravoznanstva. Osnoval je novi veji znanosti – biogeokemijo in radiogeologijo, bil je eden od utemeljiteljev genetichne mineralogije, geokemije. Nobeden od znanstvenikov XX. stoletja ni imel dosezhkov, primerljivih njegovim. Krona njegove znanstvene ustvarjalnosti je postal nauk o biosferi, podrochju zhivljenja na planetu. To predstavlja sintezo idej in dejstev, ki se nanashajo na desetine drugih znanosti.

Znanstveniki–romantiki pokazhejo svojo nadarjenost v mladih letih. Na primer, chezmerno proslavljeni fizik A. Einstein je do svoje tridesetletnice ustvaril fotonsko teorijo svetlobe, teorijo brounovskega gibanja, specialno teorijo relativnosti (na podlagi transformacije K. Lorenza). V naslednjih 45 letih svojega zhivljenja ni napravil niti enega pomembnega odkritja, da ne govorimo o tem, da je bil avtor fizikalnih teorij, ne pa utemeljitelj novih disciplin ali kompleksnih znanosti. Tega ne omenjamo zato, da bi zmanjshali dosezhke Einsteina kot zasluzhenega in nadarjenega chloveka, ampak da bi se zavedali velichastnosti rezultatov znanstvene ustvarjalnosti Vernadskega, ki je bil poleg tega she sijajen historiograf znanosti in izreden organizator znanstvenih ustanov.

V mladih letih imajo prebliske razsvetljenja mnogi misleci. To ne velja le za pesnike, ampak tudi za matematike, fizike. V naravoznanstvu tega ni. Ta zahteva, poleg vsega drugega, ogromno erudicijo in sposobnost za sintezo najbolj raznovrstnih idej in dejstev. Tu lezhi vzrok, zakaj se je genialni nauk o biosferi oblikoval v zavesti Vernadskega, ko mu je bilo zhe okoli shestdeset let.

Glej: Vernadski, V. I., The Biosphere (translated and annotated version from the original of 1926) (Springer, New York, 1998).

 

Fragmenta iz del V. I . Vernadskega:

NEKAJ BESED O NOOSFERI

Noosfera – zadnje od mnogih stanj evolucije biosfere in geoloshke zgodovine – je stanje danashnjih dni. Potek tega procesa se shele zachenja razumevati iz shtudija geoloshke zgodovine v nekaterih njenih vidikih.

Naj navedem nekaj primerov. Pred petsto milijoni let, v kambrijski geoloshki eri, so se v biosferi prvich pojavile s kalcijem bogate zhivalske skeletne tvorbe, rastlinske pa pred vech kot dvema milijardama let. Ta kalcijeva funkcija zhive snovi, v nashih chasih mochno razvita, je bila eden od najbolj pomembnih evolucijskih stadijev geoloshke spremembe biosfere.

Nich manj pomembna sprememba biosfere se je zgodila pred 70–110 milijoni let, v chasu geoloshke dobe kreda, posebno tercialne. V tej epohi so v biosferi prvich nastali nashi zeleni gozdovi, ki so nam vsem tako blizu in ljubi. To je drugi veliki evolucijski stadij, analogen z noosfero. Verjetno se je prav v teh gozdovih evolucijsko pojavil chlovek pred priblizhno 15–20 mil. let.

Sedaj prestajamo novo geoloshko evolucijsko spremembo biosfere. Vstopamo v noosfero. Vstopamo vanjo – v nov stihijski geoloshki proces – v grozovitem chasu, v epohi unichujoche svetovne vojne.

Za nas je pomembno dejstvo, da so ideali nashe demokracije v soglasju s stihijskim geoloshkim procesom, z naravnimi zakoni, ki ustrezajo noosferi.

Zato na nasho prihodnost lahko gledamo z zaupanjem. Ta je v nashih rokah, iz katerih je ne bomo izpustili.

 

AVTOTROFNOST CHLOVESHTVA

V biosferi obstaja velika geoloshka, morda kozmichna sila, katere planetarni vpliv se obichajno ne jemlje v poshtev v predstavah o kozmosu, v znanstvenih predstavah ali predstavah z znastvenimi temelji.

Ta sila, po vsem sodech, ni izraz energije ali njena nova posebna oblika. V vsakem primeru ne more biti preprosto in jasno izrazhena v obliki nam znanih stanj energije. Vendar pa je delovanje te sile na potek zemeljskih energetskih pojavov globoko in mochno, konsekvetno ima vpliv, cheprav manj mochan, vendar nedvomen tudi izven zemeljske skorje, v bistvu samega planeta. Ta sila je chloveshki razum, njegova usmerjena in organizirana volja kot druzhbenega bitja. Manifestacija te sile v okolju se je po miriadi stoletij pojavila z izrazom enotne celokupnosti organizmov – monolita zhivljenja "zhive snovi", chloveshtvo je samo njen del.

Vendar pa se chloveshka druzhba v zadnjih stoletjih vse bolj razlikuje po svojem vplivu na okolje, ki obdaja zhivo snov. Ta druzhba postaja v biosferi, tj. v zgornjem ovoju nashega planeta, edini tak dejavnik, katerega mogochnost se povechuje postopoma in vse hitreje. Kardinalno in samostojno ter z velikim pospeshkom menja strukturo temeljev biosfere. Postaja vse bolj neodvisna od drugih oblik zhivljenja in evolucionira proti novemu zhivljenjskemu izrazu.

(fragmenta izbral in iz rushchine prevedel Just Rugel; op. ur.)

 
______
Spletne strani, posvechene V. I. Vernadskemu ali nanashajoche se nanj:
http://www.tstu.ru/eng/kultur/nauka/vernad/uchver.htm
http://www.tstu.ru/eng/kultur/nauka/vernad/vertitul.htm
http://www.tstu.ru/eng/kultur/nauka/vernad/fotover.htm
http://www.aleph99.org/chee/ks/t4a4.html
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp53/levgu53/etnos53.htm
http://www.revijasrp.si/knrevsrp/revsrp53/silto53/kdoje53.htm
http://astu.secna.ru/~lzm/wiw.htm
http://www.wecoforum.org
http://www.sgm.ru/rus/science/vernadsky/index.html