Revija SRP 57/58

Ivo Antich

 

»TRIP« SKOZI TRI PUBLIKACIJE

 

Prichujochi zapis je bolj ali manj mimobezhna predstavitev treh publikacij, ki na zachetku 3. tisochletja v mednarodnem prostoru po svoje dovolj znachilno, cheprav so obrobne, nakazujejo specifichne »psihoteroristichne« tendence v mrezhi »nove« globalizirane kulture kot nadaljevanja procesov v razmerjih politekonomske mochi. Publikacije so se skupaj znashle sicer nakljuchno, toda »v retrospektivi« se pazljiveje osvetljena nakljuchja navadno povezhejo v logiko »realfantastike«.

Japan (People, Power & Opinion). Prva shtevilka (okt. – nov. 2001) razmeroma razkoshne, dokaj zajetne (140 strani vechjega formata) in na kvalitetnem papirju natisnjene revije, ki je posvechena fenomenu Japonske, in sicer, kot v uvodniku poudarja glavni urednik Ray Edgar, predvsem z enim namenom: »to look beyond clichés«, se pravi pogledati »onkraj klishejev«. Profesionalna korektnost v vsakem pogledu, sijajna oprema z bogatim barvnim in chrnobelim fotografsko-ilustrativnim gradivom ter ne ozko strokovno »zatezhena«, vendar nesporna tekstualna serioznost – vse to izprichuje publicistichni »elitistichni populizem« prvega reda. Avtorji chlankov v prvi shtevilki so mednarodno ugledni poznavalci Japonske, ki jo osvetljujejo s cele palete vidikov (politika, ekonomija, umetnost, arhitektura, oblikovanje, moda, hrana, recenzije knjig...). Na naslovnici je portret danes najbolj znanega japonskega filmskega rezhiserja Takeshija Kitana (jap. Kitano Takeshi) kot prispevek k chlanku o sodobnem japonskem gangsterskem (yakuza) filmu, ki se je kot specifichen zhanr razvil od monopolizma filmskih studiov v 60. letih do danashnjih hitov »neodvisnih« rezhiserjev. Glede japonske politike in ekonomije zhe omenjeni uvodnichar poudarja sploshno znano tezhavnost analize, kajti »obfuscation« (zastrtost, zmedenost) naj bi bila na Japonskem »an art form« (oblika umetnosti). Pogled na Japonsko je zastavljen kritichno in »brez iluzij«. Tako v chelnem chlanku Karel van Wolferen, profesor primerjalne politike na univerzi v Amsterdamu in avtor bestsellerja Uganka japonske mochi, ugotavlja tradicionalno japonsko politichno inertnost kot zapushchino Aritoma Yamagate (jap. Yamagata Aritomo), ki je po pruskem vzoru reorganiziral armado in centraliziral oblast pod cesarjem in vojsko; njegove patriarhalno-konservativne ideje (»samurajizacija druzhbe«) imajo she danes tak vpliv, da onemogochajo bistveno reformo v smislu prave zahodne parlamentarne demokracije (Yamagata je zhivel med 1838-1922, bil je vojskovodja, dvakrat premier, strankarske politike ni maral, za zasluge je bil 1907 razglashen za princa). »The lack of coordination« (pomanjkanje usklajenosti) je v tradicionalno togem sistemu drzhavne birokracije bistvena ovira za funkcionalnost japonskega gospodarstva v novih razmerah in za izhod iz krize, v katero je zashlo v 90. letih XX. stoletja. Elementi globaliziranega »anglopsihoterorizma« se v reviji Japan kazhejo v dejstvu, da izhaja v Leidenu na Nizozemskem v angleshchini, urednishtvo sestavljajo v glavnem zahodnjaki, avtorji tekstov so vechinoma Angloamerichani in kakshen Nizozemec ali kakshna Japonka, ki pisheta v angleshchini (»brez iluzij«: stopiti na globalni trg s tako revijo v nizozemshchini bi bil pach chisti »harakiri«).

Shinkan 2 (Mangaprogramm – Winter 2001). Katalog japonskih stripov (manga), ki jih v nemshkih prevodih izdaja multinacionalka Egmont Manga & Anime Europe GmbH s sedezhem v Berlinu (tiskano na Danskem). Vzporedno z dolochenim upadom japonskega gospodarstva so zahodni svet v zadnjih letih »preplavili« japonski stripi in risani filmi (anime). Na Zahodu vznikajo prodajalne, revije in drushtva ljubiteljev tega masmedijskega fenomena. Mange in anime se v globalni »anglopsihoterorizem« vkljuchujejo s svojsko, tehnichno izbrusheno stilizacijo dolochenih zahodnih, tj. angloamerishkih zhanrskih standardov (imena junakov so vechkrat angleshka, zunanjost je »ironichno« znachilna: vechinoma infantilni svetlolasci z velikimi, okroglimi, bleshchechimi ochmi; izrazno-vsebinska ekspresija, ki prehaja v histerichno pravljichno grotesko). Ochitno nemshki trg dopushcha mnozhichno izdajanje te specifichno profilirane uvozhene robe (zunaj tega modnega toka obstajajo tudi drugachni, »bolj pravi« japonski stripi, ki jih Japonci celo uvrshchajo v antologije proze). Zadevni katalog je urejen »zahodno-vzhodno«: prva polovica od str. 1 – 54, druga v stilu japonske knjizhne prakse od leve na desno pa nasprotno (50 – 1). V katalogu je tudi intervju z dvema nemshkima avtorjema »izvirnih« mang: Sascha Nills Marx rishe (obchutno slabshe kot Japonci), Stefan Voss pa pishe serijo Naglayino srce. (Shinkan – zveza dveh pojmov: »shin« in »kan«, kar bi lahko pomenilo »posoda duha«, torej glava; morda »metafora« za »prevzgojo piskra« s pomochjo medijskih smeti v sploshnem diskurzu mochi.)

Catalogue – Le Lombard (2002). Katalog tekochih (albumskih) izdaj stripov znane belgijske frankofonske zalozhbe (Dargaud – Lombard) s sedezhem v Bruslju. Podobno prirochen zhepni format v enaki chrni barvi platnic kot pri nemshkem Shinkanu, le z boljshim papirjem in z bogatejsho, inventivnejsho notranjo ureditvijo. Pregledna, funkcionalna razvrstitev razpolozhljivih stripov po zhanrskih podrochjih (»za vsakogar nekaj«) z zgoshchenimi predstavitvami ob ustrezno izbranih (barvnih) ilustracijah ter z intervjuji z avtorji (med njimi sta izvrstna Youri Jigounov iz Rusije in G. Rosinski iz Poljske). Preprichljiva referenca za vsestransko profesionalno briljanco francosko-belgijskega stripa, spricho katere toliko bolj presenecha sled »anglopsihoterorizma«: vechina stripskih junakov je namrech z angleshkimi imeni situirana v angloamerishki vsebinski kontekst...