Revija SRP 57/58

Ciril Gale

 

STRIPSKI SCENARIST MARKO MIHELCHICH

 

V zgodovini slovenskega stripa zavzemata posebno mesto Ljubljanski dnevnik in njegov tednik Nedeljski dnevnik. Oba chasnika sta zlasti v 60. in 70. letih preteklega stoletja dala opazen prostor domachemu stripu, kar je bilo spodbuda za ustvarjalnost shtevilnih, predvsem mlajshih avtorjev. Temu sta kot urednika v veliki meri prispevala Milosh Mikeln in Miran Sattler, ki sta pisala tudi scenarije za stripe. Med tedanjimi avtorji Dnevnikovih stripov se je izoblikoval tudi eden najboljshih slovenskih stripskih scenaristov – Marko Mihelchich. V zgodovino slovenskega stripa se je vpisal z izvirnostjo in profesionalnostjo svojega scenaristichnega pisanja, cheprav je bil s svojim najboljshim sodelavcem, risarjem Bojanom Shleglom aktiven le krajshi chas.

Mihelchich se je rodil v Celju leta 1939. Na ljubljanski FAGG je diplomiral arhitekturo. Danes zhivi kot upokojenec v Ljubljani. Kot gimnazijec in shtudent je bil velik ljubitelj popularne literature, prebiral je stripe, kriminalke in znanstveno fantastiko. Tudi sam je zachel pisati v tej smeri. Zgodbo na temo vesoljskih dogodivshchin astronavtov je predstavil v urednishtvu Dnevnika in tako je v tem chasniku sredi leta 1960 (junij – avgust) izshel njegov prvi strip z naslovom POL –1. Pravzaprav je bila to t. im. stripska slikanica, ker tekst ni bil rochno vpisan v oblachkih znotraj slik, kot je pri stripu obichajno, ampak je bil natisnjen poleg vsake slichice. Te so si sledile navpichno v izmenichnem redu po tri slike v dnevnem nadaljevanju. Ilustrator je bil Brane Mochnik, Mihelchichev kolega, prav tako shtudent arhitekture. Risbe so bile v majhnem formatu, v tehniki poltonov, zato zhal delujejo precej neizrazito.

Konec istega leta (14. nov. 1960) je Dnevnik spremenil format v manjsho obliko, kakrshna je po svetu znachilna za popoldnevnike in vechernike, saj je bil Dnevnikov chas izida opoldanski. V novi obliki ni bilo vech tradicionalne slikanice, ampak je bila cela stran namenjena pravemu stripu z oblachki. V zachetku je bilo pet stripov, vsak s po eno pasico, stripi pa so bili domachi (partizanski Lidije Osterc, pustolovski – Mustrova priredba Sienkiewiczevega romana Skozi pustinje in pushchave) in tuji. Z leti se je shtevilo stripov zmanjshevalo na shtiri, na tri, vchasih na dva ali enega samega. Tako je konec 1962 in v zachetku 1963 izshel Mihelchichev drugi strip Grad v plamenih, ki govori o kmechkih uporih na Dolenjskem v 15. stoletju. Kot avtor je bil naveden »Janez Nemec«. Na istem mestu je od dec. 1963 do feb. 1964 je izhajal strip s partizansko temo Skozi jekleno tocho, avtor scenarija je bil Mihelchich, cheprav je v zachetku kot pisec pomotoma naveden knjizhevnik Branko Hofman, ki je sicer tudi pisal stripske scenarije za Dnevnik, risar pa je bil Peter Krivec. Na posebnem mestu v Dnevniku, v ponedeljkovi shportni prilogi, so od januarja 1964 izhajali stripski skechi Filip, Tina in Feliks z Mihelchichevim besedilom in z risbami znanega avtorja stripov iz Radovljice Iztoka Shushtershicha.

Kmalu za pomanjshanim Dnevnikom je zachel izhajati njegov »vechji brat« Nedeljski (od 7. jan. 1962), v katerem je bilo domachemu stripu namenjeno she vech prostora, navadno posebna stran in tudi del sosedne strani. Tu je od konca 1962 do maja 1963 izhajal strip Ilegalec z besedilom Marka Mihelchicha in z risbami Bojana Shlegla. To je eden najboljshih slovenskih stripov s tematiko druge svetovne vojne. Odlikuje se z vsebinsko tehtnostjo in z moderno realistichno risbo Bojana Shlegla, tudi arhitekta in enega najboljshih slovenskih risarjev stripa. Za Ilegalca je tudi znachilna izvirna kombinacija teksta in slik, saj gre za redko obliko »slikanice«, pri kateri so deli besedila natisnjeni v okviru slichic. Mihelchich in Shlegl sta v Nedeljskem objavila she ZF stripa Circ I kliche Zemljo in Zemeljska flota napada (povezani epizodi od maja do konca 1963) ter vsebinsko povezani epizodi o pustolovshchinah slovenskega arheologa v Indiji Med kobrami Indrinega hrama in Skrivnost belega slona (od zachetka do avgusta 1964); slednji sta izshli tudi kot knjizhna publikacija v Kamniku leta 1965 in pomenita ustvarjalni vrh dvojice obeh avtorjev. Po krajshem premoru so sledile tri vsebinsko povezane kriminalistichno-pustolovske epizode Mashchevalec, Sled pod oceanom in Ledeni otok smrti (od julija 1966 do avgusta 1968), ki jih je Mihelchich napisal prav tako za svojega kolega arhitekta Bozha Debeljaka, tedaj plodnega (in kasneje tragichno preminulega) risarja stripov v realistichnem stilu.

Mihelchich je poleg scenarijev za stripe pisal tudi feljtone in novele, ki jih je objavljal v Dnevniku, Nedeljskem, Delu in TT. Kot chlan kinokluba Odsev se je ukvarjal tudi s filmsko scenaristiko. Kratka filma Slaba vest (1967) in Ne zamujaj (1968), za katera je napisal scenarija, sta bila nagrajena na festivalih amaterskega filma, prvi v Skopju, drugi v Sloveniji. Po konchanem shtudiju je Mihelchich prenehal s pisanjem in se posvetil arhitekturi. V pogovoru z avtorjem prichujochega zapisa je povedal, da je nehal pisati med drugim tudi zato, ker se je zmanjshevalo zanimanje za strip v urednishtvih slovenskih chasnikov. Ustvarjanje stripov pa zahteva resno profesionalnost, pri chemer je zlasti naporno risanje. Risar mora poznati vse elemente rezhije (pozicije, plane, efekte), pa tudi scenarist mora obvladovati svojo »obrt«, ker mora biti scenarij napisan tako, da omogocha fleksibilnost in dinamiko zgodbe.