Revija SRP 57/58

Andrej Lenarchich

Vprashalnica

 

STONEHENGE IN CHLOVEK IZPOD ALP

 

Leta l986 v Unescov seznam svetovne dedishchine vpisan spomenik predzgodovinske evropske kulture se nahaja v Angliji, dobrih 100 km jugozahodno od Londona, blizu kraja Salisbury. V vseh pogledih presezhna krozhna kompozicija ogromnih kamnitih kubusov na kraju, kjer te vrste kamnin v naravnem okolju ni, je nastala v chetrtem tisochletju pred nashim shtetjem in bila kasneje nekajkrat rekonstruirana, tako da stroka pozna Stonehenge I, II in III. Zadnja rekonstrukcija je bila izvrshena na zachetku drugega tisochletja pred nashim shtetjem. Teze, da je bil Stonehenge obredni prostor druidov ali pa Rimljanov, ne zdrzhijo, saj ne teh ne onih she ni bilo, ko se je kraj zhe potopil v mrak zgodovine. Zanesljivo pa je ugotovljeno (Sir Joseph Norman Lockyer na zachetku 20. stoletja, in kasneje she Gerald Hawkins, amerishki astronom), da je moral kraj imeti zvezo s chashchenjem Sonca, saj severovzhodna os Stonehengea sovpada s smerjo sonchnega vzhoda ob letnem solsticiju. Popolnoma nov vidik se je odprl pred kratkim, ko so v blizhini odkrili grob uglednezha z mnogimi dragocenimi dodatki. Stroka ga je chasovno umestila na konec tretjega tisochletja pred nashim shtetjem, na osnovi grobnih dodatkov in opreme pa ugotovila, da izvira iz alpskega prostora. Na ta nachin se je znamenitemu Ötziju pridruzhila nova pricha, ki razkriva, kako se je shirila civilizacija v Evropi v novejshi zemeljski dobi. Obalpske rechne doline s svojimi plodnimi porechji in izlivi v topla morja – zlasti one na jugovzhodnem obrobju – so bile pravi inkubator za razvoj novodobnih kultur. Zato prave stroke ne presenechajo obsezhna najdishcha v Podonavju, v krajih, kjer she danes zhivijo Slovenci, pa v Benechiji in v Padski nizhini. Etrushchanske in venetske najdbe, ki kazhejo ochitne povezave z nasho tukajshnjo kulturno dedishchino, potem Ötzijeva oprema, katere bistvene elemente moremo she dandanshnji videti na plansharskih prireditvah na nashi Veliki planini, pa vinchanska pisava, da o imenih in krajevnih oznakah, s katerimi so ljudje nashe govorice opremili ves alpski prostor, ne govorimo, umeshchajo ljudi, ki zhivijo tod in govorijo jezik, ki so ga tujci nekoch imenovali kakorkoli zhe – od sclavonic do windisch – v dragocen preostanek prvotne evropske civilizacije. Le-te zagotovo ni mogoche resno raziskovati, che se tega dejstva ne uposhteva. Ni nakljuchje, da se je pri Stonehengeu zhe prej vedelo, da je povezan s chashchenjem Sonca. Odkritje »alpskega« obiskovalca je le she za povrh. Mogoche bodo potem strokovnjaki lazhe razumeli, odkod je zraven krizha she petelin na strehah nashih cerkva...

 

STONEHENGE*

Morda bi bil skrivnostni pradavni kompleks iz monolitnih kamnitih blokov v Angliji lahko grajen s pomochjo takratnih priseljencev s celinske Evrope. Tako predpostavljajo britanski arheologi, ki so nedalech od zgodovinskega spomenika odkrili nekaj izjemnega, in sicer grob izpred 2300 let pred Kristusom, prav iz dobe graditve Stonehangea. Nashli so skelet chloveka, ki je, sodech po analizi zobovja in po predmetih, najdenih v grobu, prishel z ozemlja danashnje Shvice, juzhne Nemchije ali zahodne Avstrije. Predmeti v grobu in njegova oprema so bili podobni opremi ledenega mozha Ötzija, ki so ga pred nekaj leti nashli v avstrijskih Alpah. Ostanki pripadajo lokostrelcu, saj so ob njih nashli shtevilne kremenaste konice pushchic. Vse te najdbe (medeninasti nozhi, uhani, ogrlice in keramika) pripadajo kulturi, ki se je razvila v Alpah v bronasti dobi. Najdeno zlatnino datirajo na primer 2470 let pred Kr. in so najstarejshi tovrstni predmeti, ki so jih nashli na ozemlju Velike Britanije. Glede na to, da je bilo v grobu najdenih priblizhno sto razlichnih predmetov, je mogoche sklepati, da je imel pokopani lokostrelec visok polozhaj v takratni socialni strukturi. Menijo, da je imel, ko je umrl, od 35 do 45 let, vzrok smrti pa ostaja neznan. Morda je umrl zaradi usodne infekcije, s katero se je okuzhil ob poshkodbi kolena nekaj let pred smrtjo.

 

__________
* The Scientist / Demokracija, 20. 02. 03