Revija SRP 55/56

Matteo Fantuzzi          

             

TRI SLIKE

 

 

 

3 slike imam na stenah svojega doma:        

tri slike. in na vsaki od njih ocean.        

3 stenske ulichice. pogreznem se vanje        

           

prevech odrekanj imam, da bi jim lahko        

kljuboval. priblizhujejo se, jaz pa se vlechem.      

zaspim. vlachenju se prepustim. prenasham.      

 

*

 

tu sem in med pisanjem gledam Ejnarja Nielsena:      

portret Andreasa Hansena in Celinie Delacotte (1900-1901)    

med pisanjem – Hansenova brada – ne morem umakniti    

pogleda drugam – Hansenovega pogleda – Hansenovega 

pogleda tu sem ko med pisanjem gledam chisto zblaznjen    

Hansenov pogled na mizi knjizhnice Nielsenov podpis    

(Pariz), Hansenov pogled, – Pariz – v knjizhnici, zblaznjen    

v knjizhnici. dvignem ga, pogled: zunaj je noch, zhe dolgo.    

Ejnar Nielsen: ne morem se odtrgati (od mize, iz knjizhnice):    

ne morem se umakniti, knjizhnica (Hansenova, Hansenova brada)    

tu sem in med pisanjem gledam Ejnarja Nielsena: Andreas Hansen.  

ne morem se ustaviti. Tu sem in gledam Andreasa Hansena: ne morem se ustaviti.

 

*

 

v alkoholu sem utopil vsa svoja prichakovanja.      

in upal, da bo kdo stopil v mojo trgovino.      

opazil moje slike. iz zhepa potegnil nekaj      

cvenka. mi pomagal zdrzhati. nich. (nikoli nich).      

– orehov liker:     

kot mi je pravil dedek vzemi kakih trideset zelenih orehov. razrezhi  

jih trichetrtinsko. zalij jih z litrom alkohola in take pusti mesec dni,    

nato dodaj pol kile sladkorja in pusti she dva meseca. le tu in tam pretresi.  

nihche me ne pokliche.          

nihche ne mara mojih slik, imam le orehov liker.    

nich drugega ne pijem. nich drugega ne jem. samo chakam.    

 

*

 

pred seboj imam (tvojo)          

razglednico odposlano iz –– –– –– –– –– Prage.

danes zjutraj mi je neki fant rekel, da – ne pishem      

slabo – : zadostuje          

– da sem kratek.          

– jedrnat.            

 

*

 

pravijo da bo dezhevalo – nocoj –        

kaplje (bodo prepojile) asfalt.        

             

dezhevalo bo nocoj. na nasipe.        

na izlozhbe. na klosharje.          

             

med zidove. Litijev citrat/        

v sindromih manichen, rahlo depresiven      

neuporabno ataraksichen (pri zdravljenju) shizofrenij    

             

skusha zdrzhati.          

 

*

 

kaj bi storil, che bi odshel? in te zapustil, vso objokano, na pragu.

vso objokano – lezhe – na pragu. ne da bi te pozdravil.

kaj bi storil, che bi odshel (odshel), le kaj bi storil? che bi odshel.

(kaj bi lahko storil?)

odhod. kako bi te jaz lahko pozdravil?

tvoje tanke prste. zapustiti te.

 

*

 

ekvilibrist je padel s prestola.

in hrupno izginil s prizorishcha in zdaj nas

gleda gleda nebo kako je lepo! ko si ga predstavljam...

in kdo bi si mislil, da je tako veliko... oblaki. gleda oblake.

preeleeepe oblake. nekdo naj pokliche reshilca, ta nam she umre

spricho. presneto, dajmo dajmo! skratka, pogum, hudimana!

ohlaki, mehki. in to lezhische – doslej sem se zmotil

v celoti: polozhiti bi se moral diametralno –.

 

[[fzzz. krrn. bzzz. frr. radijski dnevnik. nesrecha med

vajami cirkushke predstave. pade s petnajstmetrske

vishine. med prenosom v bolnishnico umre. ]]

 

smehljaje. je odstranil – dvignil – zemljo.

 

*

 

Ko bo jutri dezhevalo

Bodo njive lahko zadihale

Jutri se bo vse

Konchalo tudi to

Krizno obdobje jutri

S podaljshanim pogledom

Bomo tudi mi lahko

Nekoliko

 

Upali

 

*

 

Neprichakovano marchno sonce

Iznenada tvoje oblichje s priprtim

Pogledom ti se utrujeno komaj

Nasmehnesh zima je minila

 

*

 

Sneg je zapadel

Nocoj tam zunaj

Sneg nocoj sneg

Zachel je nenadoma

Naletavati

In je prekril ceste

 

Najini izchrpani srci

Sneg ceste

 

*

 

nejevoljno srebam kavo, ko zunaj, zunaj dezhuje – dezhuje mochno: ljudi

ni moch niti videti – je malo ljudi in chakajo ker bi morali na delo

tako do vechera. chakajo na svoje delo. nekaj oseb je

ki chakajo (z odsotnim pogledom) slonι na balkonu:

chakajo na svoje delo. zunaj cesta. asfalt. asfalt.

in bolj malo drugega.

 

*

 

na trgu so postavili kip. chisto na sredi: sonce ga jemlje, odseva

njegovo svetlobo na nashe okno. med shipe. sobo: poletja ni med zidovi.

(marvech) v rokah svojega kiparja.

 

*

 

Ker ti si sredi

Neskonchnih grichev

Olivnozelenega listja

Ti si med milim in

Potepushkim cvetjem

Med obrisi reke

Ti si rechna voda

Nekaj korakov

Od morja

 

*

 

odshla bosh nekega dne schasoma (potoki)

schasoma. sonchni zahodi, odsevi, zrcala.

nekega dne schasoma – odsevi –

(potoki) hodila bosh med zvezdami, odsevi,

sonchnimi zahodi. po travi, potoki (zahodi).

odsevi in zvezde. potoki, zahodi.

 

 

*

 

le da se obrnesh / tvoja vznesena

podoba. ljubezen, ki jo chutim /do tebe /

– se nenadoma povecha.

 

*

 

 

 

 

 

[Edvard Munch: Bela noch, 1901]

 

belina in neresnichne planjave spokojnosti (in neresnichne

utrdbe v katerih se mi ukoreninimo – premagani –) onstran

dolin. da nas ne vidijo:

 

– odhajamo iz naselij v zimskih nocheh

– in blodimo, silno zhalostni

 

*

 

Dezhuje. Nevihta. Jaz tukaj

Tik za shipami, te gledam.

Ti, ki onstran reke

Spish. Pogresham te.

 

*

 

zvonovi. donijo. tanko. za

slovo. smrt. je tudi tukaj: na nashih

licih. saj jo nosimo. na obrazu.

 

Iz italijanshchine prevedla Jolka Milich

 

 

 

Matteo Fantuzzi, italijanski shtiriindvajsetletni pesnik, se je rodil 23. junija 1979 v Castel San Pietro Terme blizu Bologne, kjer tudi zhivi. Na bolonjski univerzi shtudira kemijo in farmacevtske tehnologije. Je chlan Drzhavnega krozhka mladih umetnikov (Circuito nazionale dei giovani artisti) in Centra za sodobno poezijo bolonjske univerze (Centro di poesia contemporanea dell'universita di Bologna). Dobitnik vech nagrad – tudi drzhavnih – za poezijo. Leta 2001 in 2002 jih je prejel kar shtiri. Prisoten v shtevilnih literarnih antologijah, med njimi kazhe omeniti Il Golfo (Zaliv), ki ga je leta 2000 izdal Montalejev shtudijski center v La Spezii; Dialogos, Trento, 2000; La casa della poesia non avra mai porte (Dom poezije ne bo imel nikoli vrat), Rim, 2001. Objavlja v shtevilnih revijah, in sicer v: L'Ortica iz Forlija, 2001; Punto di Vista iz Padove, 2000; Confini iz Cesene, 2001; Il Foglio Clandestino iz Sesto S. Giovanni, 2001, in Babel iz Caracasa, 2002. Letos bodo izshle njegove pesmi v shesti shtevilki revije Yale Italian Poetry iz newhavenske Yale university in v 243. shtevilki rimskega mesechnika Fermenti. Sodeluje zhe vech let, zlasti s pesnishkimi prispevki, z revijo Le Voci della Luna iz Sasso Marconija, a kot njihov stalni kritik od 23. shtevilke dalje. Udelezhil se je najrazlichnejshih interakcijskih projektov med evropskimi umetniki, med njimi znanega Y2Kfresco, ki so ga organizirali od l. septembra do 31. oktobra leta 2000 in od 1. do 30 septembra 2002 avignonski Grenier a Sel, Bergen Elektronik Kunstmuseum, Center Bruxelles 2000, helsinshki Lasipalatsi Center, krakovska Bunkier Sztuki Gallery, prashki Roxy, Reykjavik Art Museum pa bolonjski ustanovi Salara in Villa Serena. Ta projekt so uprizorili lani septembra tudi v Kanadskem kulturnem centru v Parizu. Avtor neshtetih pesnishkih readingov, ki jih je skushal uprizoriti na najrazlichnejshe nachine, tudi glasbeno in gledalishko (prejel lani in predlanskim nagrado S. T. E. D. v Modeni). Ukvarja se tudi z mail artom in vizualno poezijo. Leta 2002 so na podlagi njegovih pesnishkih besedil v Sasso Marconiju realizirali gledalishki projekt Stasi. V svojem rojstnem mestu vodi, skupaj s pisateljem Gianfrancom Fabbrijem, techaje ustvarjalnega pisanja in branja za ljubitelje literature in shtudente vishjih shol. Leta 2005 bo pri videmskem zalozhniku Campanotto, s spremno besedo znanega mantovanskega pesnika in esejista Gilberta Finzija, ki pa zhivi in deluje v Milanu, izshla njegova prva pesnishka zbirka.

 

Jolka Milich