Revija SRP 55/56

Lucijan Vuga

 

DA SVET SE LAHKO OBRACHA

 
 
 
V NEIZBEZHNEM CIPRESNEM RISU
 
do smrti ozelenele ciprese dostojanstveno zrejo nekam onkraj
ko znotraj shumijo
po gostoiglichastem obodju se jim oveshajo besede obrednih govorcev
a k tlom spolzijo
pomeshajo molche med ljudi se jih nebogljenke oprimejo za suknje
odlozhene precej
ko vsak se s svojimi vsakdanjimi rechmi spogleda in rokuje
besedni prah
raznashajo zraka zvrtinchenega polzhnice nashega hitenja tjakaj-semkaj
do naslednjega
slovesa po nakljuchnem zaporedju v neizbezhnem cipresnem risu
 
*
 
 
 
IZPENI NOVO STVARSTVO VSE V BLESCHICAH
 
laserski kengurujchek poskakuje skozi zrcalno travo
od svoje zhivahnosti ji pushcha za shchepcem shchepec
se konchno onemogel zlekne v mirno senco
 
vesoljski jastrebi plenechi iz chrnih lukenj
prezhe na vse kar giblje se chas je njihov
odmerjajo trenutke zdeche se nam milijonletja
 
dokler se ne odpre nam skoznica do drugega izvira
od koder se izpeni novo stvarstvo vse v bleshchicah
s teh tu pa tam se odzrcali v senco h kengurujchku
 
*
 
 
 
ALI SO MAVRICO UZIRALI DRUGACHE
 
kakor je zame rdecha ni za nikogar
kakor je zame chrna ni za nikogar
zamenjajva trdi zrkli oches
zamenjajva mozhganski vid
 
pradavni darovalec neznani
she v sanjah nisi pomislil name
utvarjam nekakshno podobo si
po meni da si je mogoche drugache
 
je od vselej bila rdecha in chrna
za vse ki jim prijajo barve
jih vodijo varno skozi pragozd
ali so mavrico uzirali brezbarvno
 
*
 
 
 
DA SVET SE LAHKO OBRACHA
 
z januarjem pride mladoletje
na severni polobli
z januarjem ugasha dolg dan
na juzhni polobli
srechno novo leto
 
vmes ravnik je kriv
s poldnevnimi krizhi
odrejajo chas kosila
od nekdaj rojstev in smrti
ne da bi kdo se zanje zmenil
 
a na polih je brezchasen svet
le toliko je spremenljiv
da svet se lahko obracha
 
*