Lev Detela

Lev Detela

HOMO XEROX

1.

ROJSTVO NOVEGA CHLOVEKA

Halo, dobri chlovek!

Nasvidenje pod zvezdami!

Hvaljena bodi

epruveta tvojega vsevednega laboratorija.

Stara tisochletja so zdaj,

ko otroci Herkula

zadihano ustvarjajo

novega Adama in Evo,

brez pomena.

Vse poteka

po strogo dolochenih pravilih,

kot so zapisana

v svetih knjigah o stvarjenju

sveta in chloveka

iz rebra in iz gline.

Toda ti sholmoshter ali falirani doktor

bi nam rad ugovarjal.

Kljub krasnemu vremenu

se razburjash,

cheprav je vse lepo in prav,

kot se spodobi

za optimistichno obdobje

visoke kemoterapije.

Nashi tehnichni postopki

so popolnoma v redu.

Nich hudega torej.

Nova Eva se je z golim pokom

pravkar rodila v normirano

Vechno zhivljenje.

Tu na rtu Dobre Nade

ni panike.

Sicer zoprniki trdijo,

da so celo oblaki

visoka politika

in da so prishli volkodlakovi chasi,

o katerih razpravljajo

priznani izvedenci za okultna vprashanja.

Strashijo nas,

da bo z enim samim zamahom

vsak trenutek nastopil

Princ Jeter, Vranice in Chrevesja,

nakar pride hitra smrt.

Neumnosti.

Zato razumite,

da so potrebne

te charodejne epruvete

za vstop v vechno zhivljenje.

Amen.

2.

KLONOVA TOZHBA

Odprl sem vrata

in zagledal

samega sebe,

kako opazuje od zunaj

svoj lastni jaz od znotraj.

(Baje ve vse, kar vem tudi sam,

in chuti vse, kar chutim le jaz,

toda ti kruti betonski zid

domnevnega enaindvajsetega stoletja,

ali je to dovolj noro

za mladega starega norca,

nori novi chlovek?)

Pravijo, da ima moj spomin?

Ali res?

Vse celice so se prebudile,

chas sveta : Ura NICH NICH...

ZERO...

Vse pore so razprle pogled

v mojo lastno bit

in zdaj sem tu

zunaj znotraj

podvojen.

Vechen?

In dobri Bog,

obdan v orgiji novega chasa

s tisocherimi nepotrebnimi penisi

in s kot zarja rozhnatimi

odvechnimi sramnicami svojega Stvarstva,

si v gluhonemem chasu brez poslushalstva

zastonj pripoveduje

svoje preluknjane seksualne zgodbe

in nas skusha preprichati,

da je ustvaril

Moshkega in Zhensko za hiperprodukcijo

sperm in orgazmov.

In za srechno rojstvo in hitro smrt.

Novodobni strokovnjak za vechnost

me medtem razburjeno gleda.

Pravkar je izbochil ostre ustnice.

Vi nesrechniki bi torej

radi pocrkali kot muhe,

preklinja v laboratoriju in nam grozi,

cheprav ste zaradi mojih novih iznajdb

lahko vechni in srechni.

Kakshna omejenost!

Dobri Bog zhivljenja

medtem obupan krozhi z desettisochkrat povechano

svetlobno hitrostjo iz enega vesolja

v tretje in triinshestdeseto

vse do Neskonchnosti

in od tebe do mene

in od mozha do zhene in

- che hochete - obratno nazaj in naprej.

Je brez mochi ob tem novem pojavu

chloveshke perfidnosti.

In vsi stebri Razuma

v tem obdobju strahu

morda ne vedo, da jim

oshkodovanci penetrantno prishepetavajo:

Usmilite se nas!

Najlepsha hvala,

ironichno govorijo preostali zhalujochi,

hvala vam, shpekulantski psi Znanosti

iz tezhkega mesa brez dushe in srca,

che v kratkem pride do kake spremembe

usodnega bioritma

v ciklusu za zhensko

in v spolnem aktu za moshkega.

Prazne marnje.

Zaman se sprenevedate.

Nihche vas vech ne poslusha.

Na vse to se namrech

tisochkrat pozhvizhga Veliki arhitekt

oziroma Glavni mojster za kloniranje

z nabrito genetichno pinceto

na odru poshasti,

ki jih rojeva chloveshki razum.

3.

HIMNA OSRECHUJOCHEGA OBDOBJA

Potem pada prah

na pozabljene melodije

in strehe biopatoloshkega laboratorija

so izgubile zavest.

Doktor univerzalnosti

je ustrelil novega kozla.

Muze so pozabile

na kontrabas in trobento v umetni travi,

zato ni ob rojstvih

vech nobenega petja

in rajanja.

V ogledalu stvarnosti ni

nichesar.

Okameneli svet.

Pogreb brez pogrebcev.

Bog sedi na najvishji suhi veji

in je zaprl ochi,

da ne bi videl potegavshchine

pod svojo belo brado.

Pravijo sicer,

da je chloveshtvo pred

dvajsetimi stoletji dokonchno izumrlo,

kar pa ni res.

Odpri ochi.

Klon vendar zhivi.

Fosil zhe napoveduje fosilu

totalno svetovno megavojno.

Vendar je do konca sveta

she dolga pot.

_________

Dunaj, januar/ februar 2003