Revija SRP 53/54

Vadim Kozhinov

 

CHAS ZA RAZUMEVANJE
(O M. Bulgakovu)

 

Mihaila Bulgakova nedvomno she vedno nismo prebrali, kot se spodobi (v tem smislu, da se nismo z njim v polnem obsegu duhovno obogatili), kakor nismo prebrali Prishvina in Sholohova, Platonova in Pasternaka ter drugih velikih umetnikov postrevolucijske Rusije. To je jasno zhe iz tega, da so she zmeraj mozhne, na primer, neutemeljene shpekulacije okrog bulgakovskega lika Sharikova ("otroci Sharikova", itn.). Sam po sebi pa je Sharikov le komichni plod neodgovornega profesorskega eksperimenta: strashen postane samo zato, ker ga Shvonder povisha v "tovarisha" in zloveshchega profesionalca "preddomkoma"1 (torej glavnega v hishi v umetnishkem svetu povesti). In tisti, ki manipulirajo z likom Sharikova, se vedejo lahkomiselno, ko obrachajo pozornost na "razporeditev sil" v Pasjem srcu. Kajti dovolj je prebrati povest Bulgakova, da se vidi ta razporeditev.

Profesor Preobrazhenski in njegov asistent se hitro in iskreno pokesata za storjeno in "odpovesta" svoj eksperiment. V epilogu se "milichnik" ne more nachuditi glede vrnitve Sharikova v njegovo prvotno podobo.

"–– Dovolite, kako je to mogoche? On je vendar delal v chistki... (ochitna aluzija na GPU 2 – V.K.).

–– Jaz ga tja nisem imenoval, –– je odgovoril Filip Filipovich, –– njemu je gospod Shvonder dal priporochilo..."

Potem asistent obljubi: "Shvonderja bom jaz lastnorochno vrgel po stopnicah, che se she enkrat pojavi". In zakljuchna replika Shvonderja: "Prosim, da se te besede vpishejo v protokol!" Marca 1925 (chas, ko je povest napisana) je takshna replika praviloma imela nadaljnje, cheprav ne nujno takojshnje, tezhke posledice. Skratka povsem po nepotrebnem se nekateri "ideologi" igrajo z likom Sharikova...

Cel legion Shvonderjev je trpinchil Bulgakova (ki je, mimogrede, sam sestavil njihov seznam) vse od njegovih prvih korakov v literaturi in samo brezvestna nesramnost dovoljuje danashnjim Shvonderjem poskushati "vchlaniti" pisatelja v svoje zaveznike.

Imel sem zhe prilozhnost govoriti o fantastichnih piruetah avtorja obsezhne knjige Mihail Bulgakov v Hudozhestvenem teatru (1989), ki je napisal, med ostalim, naslednje:

"Jeseni 1936 so bili pri Bulgakovih prizadeti ob debaklu Silakov v Kamernem teatru zaradi "roganja pokristnjanjenju Rusije 3". Leta 1939 so "hura – patriotichne tendence postale uradna doktrina rezhima."

Bralec je, razumljivo, dolzhan iz tega ugotoviti, da so bili Bulgakovi potrti zaradi "debakla" razvpitega spektakla in so simpatizirali z "norchevanjem" iz pokristjanjenja srednjeveshke Rusije. Citirani tekst podlo "predrugachi" zapis v dnevniku E. S. Bulgakove: "2. novembra 1936 leta. Danes bo generalna Silakov v Kamernem. To je grozna sramota". Resnichno: samo Shvonderji in od njih poneumljeni Sharikovi ali – che se obrnemo k Mojstru in Margareti – Berliozi in od njih poneumljeni (na srecho, samo zachasno) Ivani Brezdomni (njihovi domovi so v rokah preddomkomov) so bili lahko prizadeti zaradi prepovedi spektakla, ki se roga pokristjanju Rusije. Kar pa se Bulgakova tiche, je 23. novembra istega leta, verujoch (napachno) v dokonchni poraz Shvonderjev–Berliozov, zachel delati nad rokopisom z naslovom O Vladimiru – se pravi krstitelju njegovega rodnega Kijeva. Odnos pisatelja do teh ali drugih pojavov njegove dobe ni nujno vsem vshech, vendar pa se ne sme zaradi svojih interesov tako brezvestno sprevrachati resnichnega duha in podobe pisatelja.

Toda vse te zadeve so na povrshju. Veliko bolj zapleten je, recimo, odnos Bulgakova do figure Stalina. Neshteti danashnji pripovedovalci zgodb, ki pishejo o Stalinu, od najvechjega vojashkega partaparatchika Volkogonova pa do zhe dolgo v tujini zhivechega rafiniranega esteta Vadima Kozova (opravichujem se za morda ne prevech umestno zvochno igro, vendar se nisem mogel upreti skushnjavi shirine diapazona – od vodje volkov do brezzashchitne koze!), ochitno niso dorasli do tistega razumevanja, ki je bilo dosezheno she pred pol stoletja v stvaritvah Bulgakova.

Pred nekaj leti mi je starosta sibirskih pisateljev D. K. Dudkin povedal, da je bil nekoch, she kot mlad, na obisku pri Bulgakovih ter je slishal priznanje pisatelja o povezavi lika Volanda s figuro Stalina. Kasneje je o tem preprichljivo govorila Marietta Chudakova v svojih skrupuloznih shtudijah o Bulgakovu.

Pisatelj je upodobil ne ideoloshko–politichno, marvech veliko bolj velikopotezno in globoko – eksistencialno (kot tudi mora biti v pravi umetnosti) razumevanje polozhaja v 30-ih letih. Zlo, ki se je razbesnelo po vsej Rusiji, dozhivi poraz ne od Dobrega, ampak od she mochnejshega, na koncu celo "absolutnega" Zla.

Tej temi je, mimogrede, posvechena genialna Pushkinova pesnitev *, ki jo je Bulgakov (v nasprotju z veliko vechino sodobnikov in potomcev) seveda poznal:

 
 
Ko je z drevesa padel izdajalec – uchenec,
je priletel hudich, se sklonil k obrazu,
pihnil zhivljenje vanj, se dvignil s svojega smrdljivega plena
in vrgel zhivo truplo v lachni golt...
Tam hudichi, z veseljem in ploskanjem, na rog
sprejeli so s krohotom vesoljnega sovrazhnika
in ga shumno ponesli k prekletemu vladarju.
In satan se privzdigne, radosten v obraz,
in s svojimi poljubi skoz in skoz prepoji usta,
v izdajalsko noch poljubljajocha Krista.
(pomenski prevod Ivo Antich)

 

Prav v tem je smisel lika Volanda, ki je seveda satanski. In brez tega – eksistencialnega – aspekta, ni mogoche razumeti fenomena Stalina.

Pred kratkim je sijajni kipar Peter Chusovitin rekonstruiral tipichen "glas", ki tako ali drugache izvira prav iz bulgakovskega sveta:

"... Prvich in zadnjich v sovjetskem chasu je bila, cheprav v sami nepravichnosti, dosezhena nacionalna pravichnost – che ne v zhivljenju, pa vsaj v smrti. Ko se je vsa ta "leninska garda", nezmozhna skriti prepadlost, zrejena na tujem gorju, zaprisezhena sovrazhnica, muchiteljica in preganjalka Rusije, znashla na isti zapornishki parashi 4 s svojimi nedavnimi zhrtvami.

Zanje, ponosne na svojo prebrisanost, prerachunljivost, um, je ostalo za vedno nerazumljeno – to je razvidno iz obsezhne antistalinske literature – kako in zakaj jih je pretental neki kriminalec–Gruzinec..."

Prav zato le-ti she posebej in neprimerljivo bolj divje sovrazhijo Stalina kot pa njihovemu razumevanju dostopnega meinkampfskega Hitlerja. Zato, ker ne razumejo".

Razumljivo, da je bulgakovska proza veliko bogatejsha in globlja. V tem zapisu je samo skicirana. V vsakem primeru pa bi danashnjim "stalinovedom" in sploh avtorjem, ki pishejo o 30-ih letih, veljalo sprva pozorno prebrati Mihaila Bulgakova in shele potem vzeti v roke peresa...

 

_______________
1 predsednik hishnega komiteja
2 GPU – predhodnica NKVD, KGB
3 v originalu Rus', naziv srednjeveshke Rusije
4 sobno stranishche, iztrebljevalnik
 
 
Iz rushchine prevedel Just Rugel

 

__________
Chlanek Chas za razumevanje je bil objavljen ob stoletnici rojstva M. A. Bulgakova (1891–1940) leta 1991 v majski shtevilki ruske literarne revije Moskva. (Op. pr.)
 
* Pesem nima naslova, napisana je l. 1836, v oklepaju pred pesmijo pishe: PO ITALIJANSKEM ZGLEDU, kar bi bil lahko pogojni naslov. (Op. J. R.)