Revija SRP 53/54

Sonja Votolen

 

STRANZMENKI

 

– Pa pride ena muha in je vsega konec.
– (Debelo gledanje.)
– Tochno na obraz.
– (Vprashujoche gledanje.)
– Tochneje – na nos. Na konico nosu.
– (She vprashujoche gledanje.)
– Da je ja vsega konec.
– (She bolj vprashujoche gledanje.)
– Jo napol spech odzhenem, ona pa na laket.
– (Nich razumljeno gledanje.)
– Pa gre na drugi laket. Ko z onim prejshnjim zmigam.
– (Res nich razumljeno gledanje.)
– Jaz bi te she rad sanjal, muha pa gre na prste.
– (Grozno nerazumljeno gledanje.)
– Na prste na nogi. Ki je buckala izpod rjuhe.
– (Neuchakano gledanje.)
– Zmigam s prsti. Muha gre. Ti pa tudi.
– (Vse bolj neuchakano gledanje.)
– Je prishla muha. In je bilo vsega konec.
– (Debelo, nestrpno, neuchakano gledanje.)
– S tabo sem se ljubil. Sanjajoch. Pa me je zajebala ena frdamana muha!
– (Dolgi dolgi dooooolgiiiii prasketajochi smeh.)
 
– Nich ne vem.
– Vem, da ne vesh.
– Drugi pa she tega ne vedo.
– Da.
– To je podobno Sokratu.
– Pa naj bo Sokrat, che lahko pomaga.
– Da bi pomagal?
– Da bi vedela, kako je, che ne vem, kje si.
– Ne vem, kako ti je, che ne vesh, kje sem.
– Hochesh vedeti?
– Bo lepo slishati?
– Lepshe slishati kot obchutiti.
– Torej operirajva samo s tremi glagoli.
– V nedolochni obliki.
– Ja: vedeti, obchutiti, slishati.
– Chrtajva: obchutiti.
– Zakaj?
– Ker je vse, kar ta nedolochnik izrazha, dvorezno.
– Obchutenje – dvorezno?!
– Celo vechrezno.
– Ker je obchutij mnogo, mnogo.
– Za katero obchutenje gre, ko ne vesh, kje sem?
– Tisto, da bi te razrezal.
– Ubijalski si. In posedovalen.
– Ker me rezhe, ko ne vem, kje si.
– Ali ker ne vesh, s kom sem?
– Oboje. Predvsem slednje, da.
 
– Pridi sem.
– Ne tako ukazovalno. Cheprav mi je vshech, ko me hochesh.
– No, pridi sem.
– Ampak to zveni kot povelje za psa.
– Pridi sem. Jaz sploh ne morem vech hoditi. Chisto sem zhe trd.
– Potem pach moram ubogati. Takoj.
 
– Te lahko tukaj bozham?
– Zakaj danes vprashash?
– Zato, da je malo vznemirljivo.
– Vznemirljivo?
– Ker mi bosh rekla – ne.
– Kako vesh, da ti bom rekla – ne?
– Ker imash zhe pol ure prekrizhane noge.
– In to je znak?
– Da ne smem kar v napad.
– Torej me pochasi oblegaj.
– Mhm. Delchek za delchkom.
– In na koncu ves teritorij.
– Ki je pod prekrizhanima nogama.
 
– Ne glej mi v dekolte.
– Che pa...
– Ni olikano.
– Che pa...
– Pa she tvoja je blizu.
– Che pa...
– Reci ji, naj tudi ona nosi dekolte.
– Che pa...
– Opazila te je. Prihaja.
– Che pa...
– Vidi se, da bo huda.
– Bojim se, da bo huda.
– Drzhi se, pogumnezh.
– Ampak, ti si kriva...
 
– Povej resnico. Si?
– O tem ne morem govoriti.
– Meni lahko vse povesh.
– To pa ne.
– Che pa jaz tebi.
– Mene pa je sram.
– Torej si?
– Nisem pritrdila.
– Zakaj te je torej sram?
– Ker me je sram.
– Sram priznati?
– Recimo.
– Torej si, ko me ni bilo?
– Che te pa toliko chasa ni bilo.
– In si si me predstavljala?
– Sem te videla. Kot da si.
– In ti je shlo?
– Mi je. Kot da si.
– Rad te imam. Tudi, ko me ni.
– To mi pomaga. Da si, ko te ni.