Revija SRP 51/52

Sergej G. Kara–Murza

 

KDO SI JE IZMISLIL CHUBAJSA
 
FARIZEJI NISO IMELI NICH S PRIVATIZACIJO

 

Svojchas sem sodeloval v eni od “okroglih miz”, posvechenih “problemu sprave Judov in Rusov”. Skupni imenovalec glavnih tez govornikov je bil, da je poglavitna ovira na poti k tej spravi antisemitizem, ki je domnevno izvirna lastnost Rusije.

Naj izpostavim stereotipe, v okviru katerih se obravnava to vprashanje. Najprej je to predstava o Rusih in Judih kot o dveh monolitnih blokih (etnosih, narodih, kulturah itn.). Tak pristop je ochitno nekonsistenten. She posebej v chasu druzhbenih katastrof, kot so revolucije in perestrojka, ko je druzhba razklana. Danes, na primer, je glavno vprashanje, po katerem se ljudje delijo na “svoj–tuj”, odnos do reforme Gajdarja–Chubajsa–Grefa, do njenih ciljev, rezultatov in simbolov. Tudi sam pojem Jud2 ima razlichen smisel, che je govor o Gusinskem3 ali mojem zdravniku iz poliklinike.

Drugo lazhno izhodishche je pretirana zgodovinskost. Trdi se, da je antisemitizem domnevno invarianten in da ima svetovno-zgodovinski smisel, da je njegove korenine treba iskati globoko v zgodovini. Judje naj bi menda imeli mitichno lastnost “viktimnosti” – brzh ko jih kdo zagleda, jih nemudoma hoche prizadeti. Izgon Judov iz Anglije l. 1290 in preganjanje NTV4 naj bi bila pojava iste vrste.

Meni se to zdi odmik od zdrave pameti. Enak, kot je v tistem primeru, ko vrsta znanih avtorjev zagovarja misel, da naj bi bila holakavst in nacizem skorajda predpisana v Novi zavezi (vpeljali so celo izraz “nacistichno–krshchanski”). Che zhe stremimo k dialogu, nas ni nujno vlechi v zgodovinski labirint I. ali XII. stoletja, govorimo o konkretnih dogodkih. O NTV, torej o NTV. V resnici nihche ne povezuje svoje antipatije do Sorosa z zadevami farizejev v starodavnem Jeruzalemu ali skoposti izposojevalcev denarja s srednjeveshko Anglijo. Neki zgodovinar daje temu zelo zapletenemu vprashanju naslednjo razlago: Rusi naj bi bili menda vechinoma zelo neprosvetljeni in praznoverni. V dushi so pogani, razsvetljujochega vpliva religije niso bili delezhni, njihov svet je zato zapolnjen z raznimi gozdnimi divjimi mozhmi in kikimorami5. Z njihovimi mahinacijami opravichujejo svoje neuspehe. Kot pach vsako obdobje poraja svoje pesmi, tako so Rusi danes v svoji domishljiji ustvarili nove gozdne poshasti in kikimore: Berezovskega, Gusinskega in Chubajsa. Ni slabo! Lahko bi pomislili, da Chubajs kot politichna realnost ne obstaja, pa tudi privatizacije in gospodarske katastrofe ni bilo. Enostavno, Rusi so v svoji domishljiji ustvarili lik rdechelasega Chubajsa in zato ves nepotreben hrup!

Predlagam pretresti takshno vprashanje. V tem trenutku, v zvezi z “reformami”, vechina prebivalstva Rusije prezhivlja socialno razdejanje – propad drzhave, osiromashenje, gospodarski kolaps, kriminal itn. Vplivna judovska elita pa je polna radosti, ki jo nepretrgoma demonstrira. Kaj to ne govori o prisotnosti razkola pri pomembnem razlogu? Poglejmo ocene obdobij v zgodovini Rusije. Vsi njeni narodi imajo perestrojko za najhujshe obdobje. Samo pri Judih je ta na prvem mestu po shtevilu pozitivnih odgovorov. Pojavlja se vprashanje: che ima vpliven del prebivalstva za blagor to, kar je za vse ostale razdejanje, ali ni prav to razlog za napetost?

Seveda, she zdalech se niso vsi Judje veselili nastopajochega propada ZSSR. Poznamo tudi takshne stihe judovskega pesnika Dmitrija Golkova:

Krstila nas je perestrojka kruto,
pogreznila je vsakega v temo,
in chrepinje strashnega ognjemeta
dohitevale so vsakega in vse.
In mochneje od vonja kloake,
bridke revshchine, lebdechega nad zemljo,
je bil zlovoljen zrak perestrojke,
sladki duh nepokopanih teles.

Kakorkoli zhe, politichno aktivni predstavniki judovske elite so podprli usmeritev v razpad zvezne drzhave, potem pa tudi v razrushenje sovjetske drzhavnosti. Prav oni nastopajo pod pogojnim imenom “Judje”, tu je bistvo problema. Ne vemo, ali so ta naziv uzurpirali ali pa so pooblashcheni s strani judovske skupnosti, katere glasov ne slishimo.

Za nas je glavno to, da je ta sila proti ruski kulturi (in torej tudi proti narodu) vlozhila obtozhbo, ki v realnem kontekstu (che bi bila potrjena s strani svetovne elite) pomeni vojno na unichenje. To je ta obtozhba o antisemitizmu, domnevno izvorno znachilnem za Rusijo. Che bi molche priznali to obtozhbo, bi nalozhili bodochim generacijam tezhko breme.

Ta obtozhba je totalna in nedolochljiva. Ne gre za vsakdanja trenja. Govorijo o kulturnem genotipu (za antisemite imajo tudi Pushkina in Gogolja) in drzhavnem antisemitizmu (carskem, sovjetskem in celo danashnjem “demokratichnem”). Obtozhujejo vplivne osebnosti in mnozhico intelektualcev srednjega sloja. Ti dolochajo tudi stereotipe zahodnega tiska6. V Rusiji so z njimi zapolnjene revije humanistichnega profila. Mera je v teh obtozhbah odsotna, tako da se holokavst zhe razlaga kot produkt ruske kulture (ta je, tako rekoch, “vrgla seme”, iz katerega je zachel kaliti nacizem).

V vseh medetnichnih odnosih je prisoten etnocentrizem, distanca do “tujca”, ki v pogojih krize dobiva poteze fobije in sovrazhnosti. V Rusiji je to zadevalo tudi Jude, cheprav manj kot v Evropi in ZDA. Rusija je bila tista, mogoche edina v krshchanski kulturi, kjer ni bilo fundamentalnega antisemitizma. Ruska kulture je torej postala za Jude tochka opore.

Ko pripenja danes Rusiji, ki lovi ravnovesje nad prepadom, etiketo antisemitizma, dela judovska elita velik eksistencialni pljunek v lastni vodnjak. Dobro bi se bilo spomniti besed pesnika – Juda Davida Shrajerja–Petrova:

Ko mi umreti bo chas
komaj zhive
Bodo shepnile moje
polmrtve ustnice
Postali smo tuji Rusiji
tuji
A bili smo svoji
sinovi Jegude.

(interpunkcija avtorjeva)

Seveda, razprshene knjige, redke “okrogle mize” so le krivo zrcalo, odsevajoche zapletene odnose nashih razklanih narodov. Tudi krivo zrcalo velja raziskovati, vendar glavni pogovor je bil, je in bo na molekularnem nivoju, ne pa prek televizije ali chasopisa “Izvestija”.

V vsakem primeru pa bo glavni pogovor nastal med tistimi, ki bodo ostali, da obnovijo Rusijo, ki jo je oropala in izsesala zveza “novih Rusov” in “judovskih magnatov”. Med tem obnoviteljskim delom se bomo dogovorili – brez vsakrshne mistike in visokih besed. Dogovorili se bomo, ne glede na vse napetosti, nerazumevanja in zamere. Zato, ker bodo ostali z nami Judje, ki razmishljajo o Rusiji kot judovski pesnik Boris Chichibabin:

 

Zledenel sem v tvoj kozhuh
z dihom in srcem,
in v tem zhivljenju
bom brez zashchite, –
in ne pojdem v tujino,
kot Herzen,
usoda Abbakuma
na chelo mi trka.

 

Iz rushchine prevedel Just Rugel

 
______
Rusko–judovski odnosi so ostra tema v Rusiji, za mnoge bolecha, polna min s sprozhitvenim zamikom. Potreben je potrpezhljiv in dobrohoten dialog, vztrajno iskanje vzajemnega razumevanja in soglasja. To pa je nemogoche dosechi brez poznavanja zgodovine. “Ne obstaja zemeljsko vprashanje, neprimerno za premishljeno diskusijo med ljudmi”, upravicheno pravi Aleksander Solzhenicin. In res: che zamolchujemo preteklost, ne moremo pozdraviti spomina, razumeti sedanjosti in izgraditi mostu v prihodnost. Ni nakljuchje, da je prvi del zamisli – raziskave Dvesto let skupaj (1795–1995), ki je izshla nedavno, izzval shirok druzhbeni odmev v Rusiji.
Danes1a znani publicisti in druzhboslovci diskutirajo o tej knjigi2a, razmishljajo o tem, kaj je potrebno razumeti in narediti za uzpostavitev uspeshnega rusko–judovskega dialoga v Rusiji.
Judom na videz nikakor ni bilo razumno imeti karkoli z revolucionarnim gibanjem, ki je unichilo normalno zhivljenje v Rusiji, z njim pa tudi zhivljenje ruskih Judov. Vendar: in v rushenju monarhije in v rushenju burzhoaznega reda kot tudi v njegovi ponovni konsolidaciji so bili Judje uporabljeni kot avantgarda. Takshna je prirojena mobilnost judovskega karakterja in njegova vedno navzocha zvishana rahlochutnost do druzhbenih tendenc, do she zastrte prihodnosti.
 
Aleksander Solzhenicin.
Iz: Dvesto let skupaj
 
 
 
______
1 Kara–Murza Sergej Georgijevich, 1939, sodobni ruski druzhboslovec, po izobrazbi kemik (doktor kemijskih znanosti), vendar se je od 1968 bavil z metodologijo znanosti, kasneje s sistemno analizo. Avtor mnogih knjig, med njimi Manipulacija druzhbene zavesti, Sovjetska civilizacija, Evrocentrizem, Edipov kompleks inteligentov idr. Spletna stran: web.referent.ru/nvz/forum.
2 Po rusko “jevrej”.
3 Eden iz t.i. “oligarhov”, ki so si nezakonito prisvojili milijarde dolarjev med divjo privatizacijo (brezprecedenchno krajo drzhavnega premozhenja), bezhal v Shpanijo, za njim razpisana tiralica.
4 NTV, TV postaja, last Gusinskega, zaprta pred nekaj meseci zaradi nevrnjenih kreditov in ogromnih dolgov. Spor med gospodarskimi subjekti je bil v vechjem delu liberalnega tiska (v lasti somishljenikov in “sobratov” Gusinskega) prikazan kot napad na svobodo javnih obchil.
5 (V vzhodnoslovanski mitologiji) majhna nevidna charovnica, zhivi v mochvirnatem gozdu.
6 Tednik “Rossija”, za 28. marec – 3. april 2002, str.7. Tu in dalje op. pr.:
 
1a Slovenski tisk ni izjema. (op. prev.)
2a Knjiga opisuje zgodovino judovskega naroda v Ruski drzhavi. Prvi del knjige, ki je izshel lani in obsega 510 strani, pokriva obdobje od 1795 do 1916.