Revija SRP 51/52

Rajko Shushtarshich

 

PAKT ALI SVOBODA?
 
Partnerstvo za vojno!

 

Le zavajanje ljudstva ali samo she en neposhten referendum ali kaj hujshega?

Ni hujshega trpljenja ljudstev, kot je tisto, ki ga pretrpe v vojnah – regionalnih, svetovnih, v prihodnje pa pravih planetarnih. S takim mnenjem bi se strinjal vsak razumen chlovek, razen morda Étienne de La Boétie in she nekaj njegovih somishljenikov, ki menimo da je "prostovoljno suzhenjstvo"1 hujshe in za chloveka sramotnejshe od vojne. Tu moram zopet rechi, da je to vprashanje moje osebno, torej tako, ki si ga po sili razmer moram zastaviti, in nikakor ni stalishche Revije SRP. Ker nikoli ni dovoljkrat ponovljeno, da imamo individuumi pri nashi reviji vsak svoje mnenje, tako, ki se z njim strinjajo. Misel enega sodelavca bom vseeno navedel. Sprashuje se: "Ne vem, ali je bila kdaj v zgodovini moch tako neuravnotezhena?" Iz zgoraj navedenega razloga ga ne bom imenoval ali zatozhil. Misel ali vprashanje pa je kljuchno tudi za moja vprashanja: Zakaj potemtakem po vsej sili rinemo v pakt? Biti poleg, v zavetju, samo to?

V zgodovinskem spominu imamo kar nekaj izkushenj s pakti, med njimi nobene dobre. Pa se bom omejil na zadnji dve ali tri.

Balkanski pakt (Turchija – Grchija – Jugoslavija, katere del smo bili) je bil Pakt enega in edinega zoper drugega takega (Tita za obrambo pred Stalinom). Lahko mu tudi rechemo kultni pakt, saj je shlo za strahove kulta osebnosti. Ni trajal dolgo, ker je Broz nashel boljsho inachico v gibanju (ki bi mu pogojno lahko rekli pakt oziroma blok) neuvrshchenih.

Pred tem pa, she pred drugo svetovno vojno, smo dobili ultimativno ponudbo za vstop v pakt osi Berlin–Rim–Tokio (Hitlerjev pakt arijcev) zoper pakt atlantskega zaveznishtva. Ljudstvo se je odzvalo silovito. Noben referendum bi ga ne reshil. Zopet je treba resnici na ljubo rechi, da je odpor s silovitimi demonstracijami organizirala angleshka obveshchevalna sluzhba, jugoslovanski komunisti pa so bili v hudi zadregi in abstinenci, ker je Stalin takrat she "paktiral" s Hitlerjem.

“BOLJE RAT NEGO PAKT”

(“BOLJE VOJNA KAKOR PAKT”)

To je bilo uchinkovito geslo propagande proti paktu. In vojna se je zachela takoj, in trajala je shtiri leta. A ta vojna je bila neizogibna. Torej v resnici ni shlo za alternativo ali pakt ali vojna, ampak za odgovor na vprashanje, na kateri strani bo Beograd – Jugoslavija stopil(a) v vojno.

Izkupichek paktiranj: Po konchanih vojnah, to je v miru, se je slovensko ozemlje vedno zmanjshalo, delezh Slovencev pa znatno upadel (v primerjavi z drugimi narodi, npr. Slovaki).

 

 
KAJ PA DANES?
 
 
Atlantski pakt (NATO) ni vojashki pakt, ampak partnerstvo za mir!

Lepo vas prosim, nikar nas ne imejte za popolne bebce. Takih nesmislov ne bomo prebavili. Bruhanje je neizogibno. Vsak vojashki pakt je partnerstvo za vojno!

Kako more razumen chlovek sprejeti take propagandne slogane ne argumente, in to od nashe do nedavna osamosvojitvene politichne elite? Mediji pa naj nam potem tehtajo argumente za in proti NATU. Tehtajo jih domnevno racionalno, odmerjeno, brez strasti. Pravilno odmerjene in skrbno prebrane nam servirajo tako, kot jim je narocheno. Zunanje ministrstvo jih skrbno analizira, motri. Mi bomo shli na referendum in se odlochili za. O tem ne dvomim, ker tisti, vechinoma she plashni argumenti proti sploh nimajo mesta v medijih ali pa so v njih kar se dá diskreditirani.

Pa vas (politichno elito) vprasham:

— Kako si more chlovek zdravega razuma sploh zastaviti táko vprashanje, namrech za ali proti miru – partnerstvu za mir? Mi smo za mir! Vasha zmaga je torej medijsko odlochena. Lazhni apel se je neizbrisno zasidral v nasho zavest.

Kot nepreprichani individuum pa si dovolim izraziti dvome, predvsem tele:

— Ali se ne bi razumen chlovek, ki se zavzema za mir, opredelil zoper vse pakte?

— Kateri pakt je atlantskemu nasprotni pakt, danes? Necivilizirani, beri neokupirani svet, ali pa "pakt osi zla"?

— Bo to vasha zmaga ali zmaga CIA, vashih ali njenih argumentov za in proti?

Pa she dodatna vprashanja o partnerstvu v unitarni Evropi:

— Katera kulturna zveza – katero kulturno partnerstvo nas Slovence prevzema, asimilira?

— Koliko vam she pomeni slovenska samobitnost – kultura? Koliko drzhavnega prorachuna boste v prihodnje namenili za NATO in koliko za slovensko kulturo?

— Na kaj pomislite, kaj storite, "ko slishite besedo kultura"2?

— Kaj mislite, da bodo o vas rekli nashi zanamci – ste nas poceni, kar se dá na hitro prodali, pahnili v prostovoljno suzhenjstvo v unitarni drzhavi – EU?

Ali ne bi kazalo zdruzhiti obeh referendumov v enega, eno gre z drugim?

V resnici torej ne gre za "partnerstvo za mir", marvech za prostovoljno suzhnost – aktualizirano tradicionalno slovensko hlapchevstvo, podanishtvo slovenskega naroda. Velja tako za NATO partnerstvo za vojno kot za servilno plazenje v Unitarni raj – naj-sistem EU!

Eno je odpiranje svetu, sodelovanje na vseh podrochjih, od kulturnega do gospodarskega, tudi vojashkega, drugo je odpiranje vrat trojanskemu konju globalizaciji – okupaciji, neoekspanzionizmu (ekspanziji naj-sistemov), asimilaciji. Eno je obramba dezhele, nekaj drugega pa izdaja svojega naroda.

 

_____
1 Glej: Étienne de La Boétie, Le discours de la servitude volontaire, Revija SRP 43/44, 125
Dovolite mi, da vam ga le delchek ponovim:
"Naj se na dve strani postavi petdeset tisoch oborozhenih ljudi,
naj zavzamejo borbeni polozhaj, naj se spopadejo;
eni so svobodni in bore se za svojo svobodo,
drugi poskushajo z vojno, da jim jo vzamejo.
Komu bo pripadla zmaga, kateri bodo shli srchneje v boj:
ti, ki upajo, da jim bo nagrada zmage ohranitev lastne svobode,
ali tisti, ki za nagrado za zadane in dobljene udarce prichakujejo
samo suzhenjstvo drugega?"

"A kaj? Che je svobodo dovolj zazheleti, che je enostavno zanjo potrebna le volja, se bo nashel katerikoli narod, ki bi verjel, da predrago je plachal svobodo, che ve, da jo je mogoche dosechi z enostavno zheljo....?"

"Vendar od vseh dobrin sveta, ki jih ljudje tako zhele, je ena sama vrednota, za katero ljudem, ne vem, zakaj, zmanjka sle, da bi hrepeneli po njej – a ta je svoboda – tako velika vrednota – tako prijetna dobrina. Che se ta dobrina izgubi, privrela bodo vsa zla, in dobrine, ki preostanejo po njej, v suzhenjstvu sprijene, izgube svoj okus in vonj."

"Edino svobode ljudje ne zhele, in to, zdi se tako,
z enim samim in edinim razlogom:
che bi jo zheleli, imeli bi jo;
oni zavrachajo svobodo, ta dragulj,
ker je prevech lahko priti do nje."

2 Ko so namrech znanega mirovnika, vnetega zagovornika pakta osi (okoli katere naj bi se vrtel svet), vprashali, kaj misli o kulturi, je izrekel nepozabno misel: "Ko slishim besedo kultura, zagrabim za 'orozhje'!"

 

V Ljubljani, julija 2002