Revija SRP 51/52

Lev Detela

 
 
HARD-DISK
 
Nove pesmi
 
SPOROCHILO TRAGICHNEGA POETA
 
Nastopil je zaprasheni chas
Tragichnega poeta v moji sobi.
Jesenski veter nerazpolozhen buchi
Po hishi brez luchi, v tem mestu iz pasti.
 
To je tisti stari mozh,
Oblechen v sedem odrtih kozh.
Razkachen stresa uro brez vzmeti,
Ki nikdar ne zazvoni, zato shteje
Stvari, ki jih ni v neurejenem muzeju
V moji sobi iz pasti.
 
Razrezan na prakose
Iz skrbi zhdi ta stari Zhid
In chaka, da se oglasi nemirni fen,
Nagnusni koren nelechen,
Jesenski fen od omare do stola.
 
To je ta prastari mozh
Na sprehodu po moji sobi
Od oken do vrat.
 
Nikar ga prosim ne imejte za mar!
Brca in zaushnica, pa eno na gobec,
To je vse, kar prichakuje od vas.
 
To je vendar ta stari Zhid,
Skrit in zapit od zore do mraka
Gloda svojo nespodobno kost.
 
Pozno sonce mu zhe kazhe jezik.
Zato bedno razpira umetne zobe.
Pa nich hudega! Sploh ni narobe.
Saj se neusmiljeno krajsha zhar
Na polomljeni svechi za njegovo glavo.
 
Zbogom torej. Muzej je ozhivel.
Dinozaver se enkratno levi in spreneveda.
Bioselekcija in evtanazija sta kanonizirano
Na slavnostnem pohodu.
 
 
 
JAZ
 
Bom v tej nesramni dezheli
Sedmih lipicancev in dvajsetih gadov
Nashel svoj zadnji mir?
Se bo odprlo nebo
Chrnega angela varuha?
 
Ochetje se namrech she niso vdali
Chudezhem narave.
Zato je morje neprichakovana zaushnica,
Pogrezne se v nebo, srechno za vechno.
 
Pri tem se zdi, da je moj prst
Slepi ostanek starodavne evolucije.
V soncu zhari grozecha pisava
Iz nasrshenih lusk predpotopnega kushcharja.
 
 
 
PES
 
kaj vidati tu vidati
ti pes grizati
tu kost grizati
nich tu vidati pes
pridno grizati
kost grizati
pes tu pridno grizati
nich vidati
grizati pes kush ti chush
 
 
 
 
PRED ZAPRTIMI VRATI
 
Gospodu profesorju Denisu Ponizhu v ponizhno zahvalo
za modro razsojo slovenskega pesnishkega zagona
 
Pred zaprtimi vrati:
iz ochi v ochi brez pozdrava.
In po vseh shtirih golopet.
 
Tam notri se nekaj dogaja.
Iz ponve pokajo pogreti zhganci.
Zrak je razzharjen do onemoglosti.
 
To vse mora imeti vechji pomen.
Vsekakor gre za nadregionalne zadeve.
Splet sanj in resnichnosti z najvishjim poslanstvom.
 
Ob tem pa ne podcenjujte rumenjakov in sladkorja.
Smrt novega jujuhca je treba z vsemi razpolozhljivimi
in zakonitimi sredstvi zhe v kali preprechiti.
 
Toda povrnimo se k vishji filozofiji.
Kaj se torej premika za stenami v neizrekljivi nedostopnosti?
V sopari tezhkih polnih loncev brez konca in kraja.
 
Verjetno zhivi tisti kuhar absolutno vzunaj.
Brez kljucha za skrivnost bivanja.
Samo kljuka na vratih se medeninasto strupeno sveti.
Tvoj in moj zapor.
 
 
 
HARD-DISK
 
Mali spomin
Se nenadoma izgubi med zhitnimi polji:
Tu/Svet/Proch.
 
Toda za ukinjeno zheleznishko progo
Najdesh v pesku she zadnjo sled izgubljene pesmi,
Chez trenutek tehnichno izbrisane v Nich.
Kruto mashchevanje usode:
Svet/Zhgoch/Obroch.
Vedno/Proch.
 
Zato staro chuvajnico neprestano prebada
Podivjani bezeg sveta brez chrk in shtevilk:
Vse/Nich.
 
Druzhbena blaznost se potrojeno stopnjuje.
Obdobje elektrike ne pozna milosti,
Je despot brez sentimentalnosti,
Moj osebni morilec,
Ki mi je zaradi slepe napake
Zaprl vse mozhnosti:
Proch/V/Noch.
 
Morda mislite, da je to zgolj
Matematichno vprashanje
Neizvezhbanega chrkomerca,
Razstavljenega v zaris leska in odsvita
V Noch/Proch.
 
Njegov nasmeh, ki se trga z verige,
Neznansko zaboli:
Noch/Nich/Nekoch.
 
Luchi velemesta so ugasnile v neki
Fundamentalni nesrechi.
Svet je razbita ploshcha
Onstran mogochega.
Kako cveti samotna zapushchenost!
Zdaj/Vse/Nich.
 
Sicer sem she tu med grichi
Sredi samosvojih trav,
Toda dalech od vasi in polj,
Ki sem jih vse zhivljenje ljubil
Nekoch/Vroch.