Revija SRP 51/52

Just Rugel

 

WESTERNIZIRANI RAJ
 
ZLATOHORDNE MILIJARDE ALI PSIHOLOGIJA SVINJE POD HRASTOM
(MANIPULACIJA DRUZHBENE ZAVESTI)

 

Nachelo vzajemne utilizacije skusha prevladati v odnosih med ljudmi in drzhavami v "zahodnem svetu". Ogabnosti in neumnosti so vechne kategorije, vendar so shele v nashem chasu dobile prizvok "shika".

Vodilni politik z akademskim naslovom in predsednishkimi ambicijami si privoshchi rasistichne izjave, ko razdeli chloveshtvo na boljshe in slabshe civilizacije, javnost se zgrazha, vrhushka pa iz korporativne solidarnosti oportunistichno molchi, najdejo pa se tudi, ki mu pritrjujejo. Javnost se ne obregne, ko ta isti politik podvomi o zadostni zrelosti sodrzhavljanov, za katere ni samoumevno, da je NATO nasha neizbezhna usoda. Je to pospeshitev bu(ll)shi(ti)zacije pri nas? Take in podobne izjave prichajo o tem, da je vrhushka "fejst zacvikala", da izgublja zhivce, saj take bumerangovske izjave izkusheni politiki dajejo samo v trenutkih resnega negativnega stresa in nepopolne prisebnosti. Ochitno je, da se je oblast zachela zavedati, da je narod spregledal njihovo skrpucalo, ki se zhe izrojeva v rencheche–grozilno zvabljanje v NATO. Zmedena in dezorientirana oblast, ki jo je zgrabila panika, z grozo ugotavlja, da je svoj politichni kapital (madonca!) polozhila na rachun (primejdunaj!) sarkomske ustanove, ki je povrhu she pred moralnopolitichnim bankrotom. Deset in vechletna nalozhba bo shla po zlu.

Ves ta hokuspokus se strokovno imenuje MANIPULACIJA DRUZHBENE ZAVESTI. Nekdo te vprasha, kako se pride to Kobarida, ti ga pa napotish v Most na Sochi – to je samo prevara. Manipulacija je takrat, ko se nekdo odpravlja v Kobarid, mi pa naredimo tako, da hoche iti v Most na Sochi. Vsaka manipulacija druzhbene zavesti je vzajemno vplivanje. Zhrtev manipulacije lahko postane chlovek shele takrat, ko nastopa kot njen soavtor, soudelezhenec. Shele ko individuum, pod vplivom dobljenih signalov, zachenja spreminjati svoje poglede, mnenje, obchutke, cilje – in zachenja delovati po novem programu – se je manipulacija uresnichila. To je bistvo.

Tipichen primer take manipulacije je virus, ki vrine v celico samo eno molekulo, v kateri pa so zapisani ukazi za "proizvodnjo" virusov. Ves ogromni mehanizem celice (v primerjavi z molekulo je celica cela drzhava) se schasoma podredi temu novonastalemu "shadow government"1.

Z vstopom v NATO, tako nam zadnje chase trobi nasha vrhushka (po meri upadanja javne podpore vstopu v to skrajno ekspanzionistichno in vojnopodzhigajocho internacionalo "zlate milijarde"), naj bi zacementirali svojo nacionalno varnost. Pustimo ob strani teh trditev njihovo popolno skreganost z logiko, saj menda ni zdravorazumskega chloveka pri nas, ki bi iskreno tako mislil in predvsem znal preprichljivo argumentirati svoje stalishche. Poudarimo pa, da to trdijo predvsem tisti politiki, ki so do zdaj popustili pred Zahodom in sosedi pri vseh pomembnih nacionalnih zadevah. Pokopali so vrsto nashih neprehodnih vrednot, tako moralnih kot materialnih. Grobarji, ki nam ponujajo eliksir zhivljenja. Domovino, ki jo dushi razuzdana korupcija, vodijo kot zgodnjekapitalistichno podjetje, kjer so v principu vse moralne norme odvech oziroma omejene na izbrance. Vazhna naj bi bila “kakovost zhivljenja”, cilji in smisel zhivljenja pa so zanje razlog za zmrdovanje. Ali je sploh she sporna trditev, da imamo namesto nacionalnih liderjev visoko plachane uradnike, ki svojo nestrokovnost in pohlep skrivajo za akademskimi nazivi in “vtisom polozhaja”?

Geopolitichna brezobzirnost Zahoda, ki je svojo grandiozno vlogo na planetu odigral predvsem zaradi svojega geopolichnega “egocentrizma” in “egoizma”, katerega voljni prevodnik je nasha “osamosvojitvena” vrhushka, udriha po ostankih nashega samosposhtovanja, slovenska kultura in jezik, ki sta bila edini razlog za osamosvojitev, pa jechita v machehovskem primezhu drzhavnih ustanov.

Slovenija je na repu priljubljenosti med drzhavljani EU predvsem po zaslugi nashih malosimpatichnih klecheplaznih "politmaherjev", ki jim vzorchno pomaga pretezhno negativistichna in nihilistichna “izvozna” sodobna slovenska kultura (slovenski film, evrovizijski ameboidi, hajke shtevilchno in intelektualno marginalnih manjshin proti “okoreli” vechini). Reshujejo nas nekateri nashi gospodarstveniki in podjetniki ter shportniki (alpinisti, atleti), vendar shportni uspehi ne prinashajo samodejno blagostanja, soseda Hrvashka je nazoren primer.

Po logiki liberalno–progresivnega determinizma je slovenski narod v ocheh nashe vrhushke, popolnoma v skladu z njenim boljshevistichnim pedigrejem, opeka ali kup opeke, vsekakor pa kup... materiala, skratka sredstvo za dosego ciljev vendar –chigavih ciljev? Tu smo spet pri MANIPULACIJI DRUZHBENE ZAVESTI. Korumpirana vrhushka je vpregla ves drzhavni aparat v izvajanje projekta, ki je v interesu samo sebichne peshchice uradnikov in politikov in njihovega entouragea, in vsi komaj chakajo, da se z vstopom v vsemogoch(n)e mednarodne inshtitucije porazbezhijo po Evropi in chez luzho na rachun slovenskega davkoplachevalca. Mi, Slovenci, smo tam, kjer smo, zhe tisochletja, imeli smo celo svoje razlichne imperije oziroma smo jih soustvarjali (Venetski Noosferni Imperij, konfederacija Samo, prva slovenska in slovanska drzhava Karantanija, Avstro–Ogrska, Jugoslavija), NATO in EU pa sta pogroshni in efemerni izpostavi efemerne “zlate milijarde”, temeljechi na ekspanziji.

Vse to je kratkega daha, posebno v primerjavi z nepretrgano drzhavnostjo slovenskega naroda. O tem pri nas konchno zachenja prodirati resnica, zunaj drzhave pa o nas nimajo pojma, v tujini v tujem jeziku, razen ene izjeme2, nismo izdali nobene kratke, privlachne in nepotvorjene zgodovine slovenskega naroda izpod peresa nashega avtorja...

Ne vdirajmo v zhe odprta vrata. Smo v centru Evrope, prepleteni z ostalo Evropo s tisocherimi vezmi, privzemimo, kar je pametnega od zunaj, vendar ne pretiravajmo.

Samo che bomo zunaj elitistichnih klubov, bo vsak v Evropi in zunaj nje primoran uposhtevati nashe legitimne zahteve. Znotraj le–teh nas bodo VEDNO preglasovali, saj menda nihche ne verjame, da bo v EU obveljalo nachelo konsenza. Veliki, kot so Nemchija, Francija, VB pa she kdo (recimo nasha vedno prezhecha soseda Italija), bodo tvorili formalni ali neformalni Varnostni svet. Z ekonomskimi vzvodi nas bo ta VS z lahkoto "preprichal" o svojem prav. O demokratichni proceduri sprejemanja odlochitev v NATO pa menda ni vredno izgubljati besed, tam "harajo" ZDA.

V Zahodni Evropi in njihovem potomcu chez luzho prevladujejo trije etnosi – francoski, nemshki in angleshki. Ko so ti zacheli ustvarjati svoje drzhave so na ozemljih, kjer so se te drzhave oblikovale, zhiveli shtevilni etnosi – keltski, ilirski, baltski, slovanski, v Severni Ameriki indijanski itn. V toku stoletij so bili vsi zradirani s povrshine zemlje. Ni skrivnost, da prevladujochi del toponimike v Franciji, Veliki Britaniji in Nemchiji ni francoski, angleshki in nemshki; che bi Nemci nekoch zmogli za daljshi chas podrediti podrochja vzhodno od reke Neman, bi od Latvijcev in Litovcev v najboljshem primeru ostalo samo ime, kot je od Prusov ostalo samo ime pokrajine. Medtem pa Zahod nesramno uporablja dvojne standarde za Rusijo, ki jo je poimenoval celo “jecho narodov”. Rusijo, kjer tudi danes zhivi prek sto narodov. V tem primeru je Zahod po svojih lastnih kriterijih “pokopalishche narodov” in nam, Slovencem, grozi dolgorochno samo posmrtna “toponimska” slava, che se "na vrat, na nos", brez uposhtevanja zgovornih zgodovinskih dejstev, vrzhemo v objem “zlate milijarde”, pozlachene predvsem na rachun iztrebljanja in izkorishchanja staroselcev in sveta zunaj “zahodne” skupnosti ter zdalech ne samo vrhunske kulture dela. Svojo komfortno neobchutljivost za mejo med dobrim in zlom ta sebichna zdruzhba zdaj poskusha prek svojih agentov vplivanja prenesti tudi k nam. To je mozhno shele v nashem chasu, ki ga je vodilni sodobni ruski filozof Aleksander Panarin imenoval “epoha skrajne pokvarjenosti chloveka”.

S sestradanci vsega sveta, ki zhe oblegajo prednje strazhe (ena od njih naj bi bili mi) in so zhe zadali udarec osrchju “zlate milijarde”, se lahko dobi kvechjemu kaka bitka, “kako strashna slepota je chloveka” pa ne vidi razpleta, ko bo drhal z opeko, che ne z golimi rokami, z materialom, ki je bil namenjen utrjevanju blagostanja “druzhbe vzajemne utilizacije”, zachela rushiti himero entropichnega tipa3, ki nosi ime Zahodni svet.

Navajati argumente proti vstopu v NATO je zhe kar abotno, v tolikshni meri je namrech jasno, da ni niti enega samcatega dejanskega argumenta za. Nashih politikov ni nich v hlachah, njihovi zhepi pa so neskonchno globoki in nenasitni, zato tudi rinejo tja, kjer bodo dobili oboje, chesar menda nimajo niti simbolichno in kar morajo napolniti dejansko.

Tiskovina Natopis, s takimi drzhava polni skupaj z drugo reklamno produkcijo nashe poshtne nabiralnike, navaja tri kljuchne elemente za chlanstvo Slovenije v zvezi NATO. Dva, vishja stopnja varnosti in dolgorochni obrambni prihranek, ne vzdrzhita nobene resne kritike, ker se ne moreta ustrezno verificirati (kako drzhava ravna z denarjem, vemo). Veliko bolj verjetno je, da bo drzhavljane vstop v NATO pahnil pred strelski vod "ponizhanih in razzhaljenih", ki ne bodo razlochevali med zahodnim "imperijem zla" (che je lahko Reagen uprabili ta izraz za ZSSR, imamo tudi mi pravico uporabiti ga za tkim. Zahodni svet) in prav tako opeharjenimi Slovenci, ki pa se bodo formalno poistovetili z “legitimnimi” cilji v sovrazhnem Zahodnem svetu.

Tretji domnevni pomembni razlog za vstop v NATO naj bi bil po mnenju nashe vrhushke odprava vojashke obveznosti. Namesto da bi vzgajali dedce, branilce dóma, gremo v varianto nepovratnega pomehkuzhenja moshkega dela prebivalstva. Obvezno sluzhenje vojashkega roka je mochan kohezivni faktor, utrjuje domoljubna chustva in karakter mozh, za tiste, ki iz zdravstvenih ali osebnih razlogov ne morejo drzhati pushke v roki, pa je v vojski dovolj civilnih sluzhb. Slovenija se mora, podobno kot Shvica, striktno drzhati koncepta aprobirane teritorialne obrambe in rednih vojashkih vaj, na katerih bi morale obvezno sodelovati tudi zhenske.

Nateg, katerega pasivni protogonisti in zhrtve smo Slovenci, se zrcali v skoraj zhe dejstvu, da nas EU in NATO sploh ne mislita nikamor povabiti, da smo le (spet) drobizh, ki bo uporabljen (utiliziran) na skorajshnjem velesejmu vplivnih podrochij. Zato pa bomo spet ponizhani in resnichni triumfator bo germansko–romanski dejavnik, ki mu bomo trn v peti, vse dokler bomo obstajali kot drzhavotvorna nacija. Zato nas zahodni voditelji tudi hochejo potegniti tja, kjer bodo she lazhje manipulirali z nami.

Che pa nas bodo nashi vrli voditelji vendarle nekako porinili chez prag NAT(EG)A, nas bodo ali brez referenduma ali pa s takshnim, ki bo proglashen za uspelega zhe, che bo 50% plus en glas za. Torej she en razkol, she ena zloraba demokracije – zloglasni demokratichni centralizem. Dajmo se iti malo konsenza za spremembo – dvotretinjska vechina je tisti prag, ko bomo lahko mirne vesti strumno stopili na minsko polje NAT(EG)A. Vstop pri manjshi podpori bo svojevrsten drzhavni udar, za katerega bo morala oblast kazensko odgovarjati, moralna odgovornost je, kot redno ugotavljamo, po mnenju tistih, ki nam krojijo usodo, tako in tako domena bedakov. In sicer, dragi sodrzhavljani, v elitnem klubu po imenu EU nas sploh ne chakajo z razprostrtimi rokami. Nasprotno, 40% vprashanih v zadnji javnomnenjski raziskavi Eurobarometer nas Slovencev NOCHE videti v EU. Che bi se posameznik tako vsiljeval, kot se mi vsiljujemo EU, bi se vsem upravicheno gnusil, ampak ochitno kolektivno prostituiranje za nekatere ni tako sramotno kot individualno. V tujini nam ni uspelo ustvariti privlachne in verodostojne podobe slovenskega naroda.

Lep in najbolj svezh primer stanja duhov v drzhavni upravi je nacionalna TV. 55 od 57 podrejenih pozove shefa k odstopu zaradi podrepnishke cenzure, ta pa je za poziv gluh, se sklicuje na formalno plat in she naprej hodi v ustanovo, v kateri je praktichno vsem odvraten. In potrebuje dva tedna, da odstopi. Ocharljivo, izjemno ocharljivo! Sicer pa, kaj prichakovati od ustanove, ki jo utemeljeno lahko sumimo vulgarnega lazhiranja ljudskega glasovanja za Evrovizijo, ko poshlje v svet, da nas tam predstavljajo, “nehomiche–nelezbijke”. Bi po tem she bil kdo presenechen, che bi nashi “reprezentanti” odleteli na evropsko "Evrozehalnico" z zloglasnim vladnim letalom, ki bi bilo morda prav za to prilozhnost dostavljeno she pred rokom. Letalo je lokalni PR dizaster, posledice she (komajda) obvladljive, pri NAT(EG)U pa gre za odstop in zaton celotnega vladajochega in pretezhnega opozicijskega kontingenta, zato bodo stvari shle na nozh. Establishment, ki nas mrzlichno poriva v NATO, ne bo izbiral sredstev za dosego svojih ciljev; za mozhen umik, kot pri letalu, je zhe prepozno. Za dosego svojih ciljev, ki nam jih manipulativno vsiljuje kot nashe, ljudske cilje. Zato se ne bo, za dosego teh svojih ciljev, zavedajoch se njihove amoralnosti, ustavil niti pred najbolj perfidnimi in surovimi sredstvi. Kakor nas je establishment grobo opeharil z letalom, zdaj pa bebavo jeclja, “da ni vedel, kakshni so dejanski stroshki”, tako se bo zgodilo z NAT(EG)OM – umil si bo roke in uzhival “prvoborske” penzije, kdor je pach ne bo ucvrl v tujino v kako fletno ustanovo, kjer bo vlekel mastne denarje in chakal, da bo nevihta mimo. Vendar vchasih strela udari tudi v navidezno varno tochko.

 

In kakshen je najvazhnejshi cilj nashe nacionalne elite, cilj, ki presega vse ostale, ko nas “po kratkem postopku” poskusha postaviti pred zhe omenjeni strelski vod, kjer bomo globalno nasankali? Nasha elita zhe zdavnaj razmishlja in deluje ne kot nacionalna, temvech kot globalna elita, ki povezuje svoje interese in usodo ne z lastnim narodom, temvech s prestizhno mednarodno drushchino, tam se, v navzkrizhju z interesi tega naroda, hoche znajti. Globalizacija pomeni predvsem izhod elit iz sistema drzhavljanskega konsenza, katerega glavni pogoj je bila socialna drzhava. Nasha elita stremi k temu, kako naj se izogne nacionalni kontroli nad svojimi dejanji in k sprejemanju odlochitev za hrbtom prebivalstva 4.

 

Zhe to, da leta Gospodovega 2002 vsaj 60% volilcev ni enoznachno preprichanih, da je vstop v NATO v nasho korist, vech kot tretjina pa je izrecno proti, je vech kot zadosten razlog, da se ta tema vsaj za pet let umakne z dnevnega reda prioritetnih drzhavnih zadev.

Slovenija je za NATO atavizem, rep, ki bo odganjal podrepne muhe. Ali nam je lahko v uteho, da se rep odrezhe, preden se vola dá na razhenj? In se ga vrzhe svinjam pod hrast. Kjer te svinje zhe mlaskajo z jeziki, zelo podobnimi nekakim delnicam – pa menda ne delnicam nashih gospodarskih paradnih konjev?

Nashe redne koncesije NAT(EG)U ne bodo prinesle nich dobrega. Podoben je krokodilu. Hranjenje s koncesijami ga naredi she bolj lachnega...

Zagotoviti si varnost (ne pa seveda neodvisnost) je za Slovenijo preprosto, che cinichno pohodimo napore vseh prejshnjih nashih generacij: gospodarske kapacitete strateshko razprodamo Avstriji, Italiji, Hrvashki, Madzharski, pa naj se potem sosedje med sabo zmenijo. Nasha elita pa bo vlekla rento in “kakovostno zhivela” in se ji torej ne bo treba naprezati z dohitevanjem omenjenih elitnih klubov.

Che se zresnimo – NATO je smrtno resna zadeva; ne dovolimo si she ene vratolomne manipulacije druzhbene zavesti. Iztrgajmo se iz omame velike dojke, ki jo v nashi podzavesti predstavljata NATO in EU. Zdramimo se. Chas je, da si poishchemo zhensko in zapustimo mamichino narochje. Odrastimo.

 

________
1 Tu se naslanjam na dognanja ruskega zgodovinarja in publicista Sergeja Kara–Murze.
2 Drushtvo dr. Franceta Presherna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo je lani v Moskvi v rushchini izdalo esejistichno zasnovano, bogato ilustrirano zgodovino Slovencev z naslovom Slovenija skozi stoletja. Ilustrirani esej, avtorja Andreja Lenarchicha. Pred izidom je angleshka inachica. Prav tako je pred izidom ruska inachica knjige dr. Jozhka Shavlija Podoba slovenskega naroda, slovenska je izshla leta 1995.
3 Se pravi parazitna tvorba v chloveshkem okolju, podobna rakovemu tumorju, ki zhivi na rachun zdravega organizma.
4 Tu se naslanjam na dognanja ruskega filozofa in zgodovinarja Aleksandra Panarina.
 
(Moskva, maj 2002)