Revija SRP 51/52

Jolka Milich

 

O "POLETNIH BIVANJIH"
(dvojezichni zbornik)
 

V Trstu zhivecha ligurska knjizhevnica Gabriella Musetti je pred dvema letoma skupaj z milansko slikarko Meri Gorni in bolonjskim umetnikom Emiliom Fantinom organizirala prvo Mednarodno srechanje umetnikov in pesnikov Residenze Estive (Poletna bivanja), ki je medtem postalo zhe tradicionalno. Udelezhilo se ga je pet uveljavljenih italijanskih pesnikov (poleg Musettijeve she Milo De Angelis, Roberto Dedenaro, Vivian Lamarque in Giancario Majorino), en kitajski (Yang Lian) in dva slovenska, in sicer Tomazh Shalamun in Barbara Korun. Vabljen je bil nanj tudi Josip Osti, a zaradi neodlozhljivih obveznosti se mu je moral odrechi. Umetnikov, umetnostnih zgodovinarjev, kritikov in glasbenikov je bilo dvakrat toliko, saj se je srechanja udelezhilo 13 znanih Italijanov, med njimi Arienti, Barzaghi, Comolli, Conti (ki je tudi pesnik in z zheno lastnik zalozhbe Campanotto), Pietroiusti, Giorgina Bertolino, Gabi Scardi, Zosi itd., in trije v Umbriji in New Yorku zhivechi in delujochi Americhani (Mary Ellen Carroll, Cecilia Galiena in Gordon Knox).

No, zdaj je izshel zelo lep dvojezichni zbornik na 280 straneh o tistih prvih Poletnih bivanjih, v katerem so zbrani vsi referati pa posegi in pesmi, ki so bili brani v tistih zhe malce odmaknjenih petih dneh ob koncu julija in v zachetku avgusta 2000, ki so se dogajali pretezhno v Devinu, a tudi v Trstu, Nabrezhini, na Repentabru in she kje drugje. Izdala jo je trzhashka zalozhba Il Ramo d'Oro, ki ima svoj sedezh v Trstu (njen lastnik je prizadevni Franco Cenetiempo). Shalamun je zastopan s petimi pesmimi (Jona, Gobice, Kokosh–Charovnica, Povej ljudem in Acquedotto) in Korunova z enakim shtevilom pesmi (Je gozd, V rojstvo sonca stopash, Nespechna noch, Benetke in Evridika), v prevodu Jolke Milich. Korunovo je vrh tega vpletla v svoje lirichno razmishljanje z naslovom 17 devinskih fleshev (17 Flash duinesi) zgoraj zhe omenjena pesnica Vivian Lamarque. Ker so odlichna ilustracija sproshchenega vzdushja, ki je vladalo v Devinu in v Trstu med srechanjem, jih prav kazhe "instant" prevesti:

 

 

17 DEVINSKIH FLESHEV
 
1. odpreti okence in zagledati morje
2. odpreti okence in zagledati veverico
3. odpreti hladilnik in zagledati sto jogurtov
4. odpreti vrata in zagledati pod Danielovimi zrakoplovchki travo
5. in na travi punchko Clelio s svojo baby-sitter
6. in na koncu trave Rilkejevo stezo, ki gre
7. glasek punchke Alme
8. ime Meri z e
9. ime Zefferina
10. oba Gabijeva uravnoveshena psa
11. Dedenarov neuravnovesheni pes
12. fizholova juha s testeninami v Zhenskem centru na ulici Androna
13. cvrte rib'ce v Zhenskem centru na ulici Androna
14. pripraviti njoke z Barbaro Korun
15. Campanottov ragu
16. mu ukrasti krozhnichek omake za lachne machke
17. Arienti, ki slednjich, in extremis, le najde za hladilnikom izgubljeni kljuch.
 
(kaj pa pesniki? in umetniki? umetnost delamo, o njej sploh ne govorimo)

***

 

Edina chrna pega tega zanimivega dvojezichnega zbornika je, da si organizatorji niso “umislili” sposobnega lektorja in korektorja slovenskih in v slovenshchino prevedenih besedil (ali pa so se obrnili na napachnega oz. dokaj povrshnega popravljalca), da bi jih temeljito pregledal in popravil, preden so shli v tisk. To se bo zgodilo, bilo mi je recheno, pri izdaji drugega zbornika v zvezi z lanskimi Poletnimi bivanji, ki sta se jih udelezhila tudi Boris A. Novak in Marko Kravos. Bilo je vrh tega recheno, da bodo prevedene v slovenshchino tudi pesmi italijanskih avtorjev.

 

PA SHE TO:

Kmalu po izidu dvojezichnega zbornika Poletna bivanja je ista italijanska zalozhba Il Ramo d'Oro izdala v zbirki Sillabario in versi (Abecednik v stihih), ki jo ureja knjizhevnica Gabriella Musetti, vinskordecho in nadvse prikupno popotno belezhnico na 200 straneh z naslovom Taccuino di viaggio in s podnaslovom Ritratti di poeti (1989-2002), to je Portreti pesnikov, izpod peresa in chopicha trzhashkega slikarja Paola Cervi Kervischerja, saj je v njej 30 reprodukcij akvarelov sploshno znanih sodobnih italijanskih pesnikov, katerim je dodana stranichka (za vsakega) z umetnikovimi vtisi o njih, gre za zelo prenikave pripombe na rachun vsakega, tako da ne odlozhish knjige, dokler je nisi v celoti prebral, s pesmimi vred, saj je po vsakem portretu tudi po ena pesem portretiranca. Med nastopajochimi je tudi trzhaski slovenski pesnik Marko Kravos s posrechenim (sangvinichnim) portretom in s pesmijo Moje telo v izvirniku in verjetno v lastnem prevodu, ker ni naveden prevajalec. Slikarjeve samoumevne in neobremenjene vtise o Kravosu in slovenstvu v Trstu pa bodo najbrzh zamejski avtorji in esejisti ob raznih prilozhnostih zelo radi citirali, ker sodijo med bolj redka priznanja in dragocenosti v teh – nacionalno vzeto – za nas oz. do nas v Trstu dokaj ozkosrchnih chasov. Spremno besedo je napisal milanski knjizhevnik Milo De Angelis. Kervischer je povedal, kako se je rodila zamisel o tej popotni belezhnici in kdo vse ga je spodbujal ter mu pomagal do njene realizacije. Knjigo je sposhtljivo posvetil Izetu Sarajiliću, ob njegovi smrti.