Revija SRP 51/52

Ivo Antich

 

PIONIRSKA JUBILEJA SLOVENSKEGA STRIPA
(Miki Muster, Sasha Dobrila)

 

“Simetrichno” leto 2002 je jubilejno za zgodovino slovenskega stripa; jubilejno “simetrijo” vzpostavljata imeni njegovih najvidnejshih pionirjev: Miki Muster in Sasha Dobrila.

Pred 50 leti (11. 7. 1952) je zachel izhajati “tednik za razvedrilo” PPP (Poletove/ petkove podobe in povesti) in na zadnji strani te prve shtevilke je bil celostranski strip v shtirih pasicah z (nad)naslovom Zvitorepcheve prigode, s (pod)naslovom prve epizode Prelisicheni Zvitorepec in z opombo: Rishe Miki Muster. Ta strip je pod istim vodilnim naslovom Zvitorepcheve prigode izhajal do naslednjega poletja, vmes pa je tednik spreminjal obliko in skrajshal ime za eno chrko (PP – Petkova panorama od jan. 1953; Petkov porochevalec od avg. 1953). Oblikovno se je moral prilagajati tudi Mustrov strip, ki je med drugimi stripi v istem listu ochitno takoj vzpostavil najboljshi stik z bralstvom in postal stalnica na dolochenem mestu (ostali stripi v PP so schasoma izginili). Celota teh “prigod” obsega ok. 50 stripskih “tabel” ali nadaljevanj, vmes sta kot intermezzo krajsha stripa istega avtorja, a z drugimi junaki (Jakec in Ali aga, 6 tb, Trebushko Plahun in njegova druzhina, 4 tb).

Zv. prigode so ciklus bolj ohlapno povezanih krajshih epizod, pravzaprav “poglavij” s posebnimi naslovi, ki obichajno pokrivajo dve ali tri nadaljevanja; v vsebinskem pogledu gre za nekakshno tradicionalno slovensko podezhelsko “idiliko”, modificirano v smislu karikirane basenske “metafore”. Oblikovna shema “table” je tradicionalni stripski ducat (12 slik; t. im. “sunday page” v nasprotju z “daily strip” kot pasico iz treh slik), ki je v prvih sedmih shtevilkah celostranski 4 x 3 (4 pasice, v vsaki nacheloma 3 slike), z osmo shtevilko tednik povecha svoj format, Mustrov strip pa se tedaj spremeni v polstranski ducat 3 x 4 (3 pasice, v vsaki nacheloma 4 slike). Od znamenite trojice karikiranih humanoidnih zhivali lisjak Zvitorepec, zhelva Trdonja in volk Lakotnik se prva dva pojavita zhe takoj na zachetku Zv. prigod, v prvi epizodi z naslovom Prelisicheni Zvitorepec, medtem ko tretji prvich nastopi v epizodi Nova prigoda (4. nadaljevanje; PP sht. 28; 10. 7. 1953), ki je sledila vmesnemu Trebushku Plahunu in je v desetih nadaljevanjih prvich izoblikovala bolj zaokrozheno fabulo, vendar pa brez Lakotnika, pojavi se le njegov negativni “nadomestek”, razbojnishki volk Grabezh.

Prva zgodba iz seriala o Zvitorepcu z daljsho in kompleksnejsho “novelistichno” ali “romaneskno” fabulo so Zvitorepcheve dogodivshchine, ki so sledile Zv. prigodam. Te Zv. dogodivshchine, v katerih v boju z “duhovi” na starem gradu spet nastopata le Zvitorepec in Lakotnik (v naslednji zgodbi Zvitorepec v Afriki pa je odsoten Lakotnik), obsegajo 18 “tabel”, razdeljenih med zadnje shtevilke PP in prve TT (Tedenska tribuna, zachela izhajati 22. 10. 1953; “pogoltnila” je PP, ki je bil pod “problematichnim” urednikom Igorjem Shentjurcem, poznejshim emigrantom in nemshkim pisateljem, nekoliko “prevech neodvisen”; izhajala je kot populistichni “privesek” najprej Slov. porochevalca in nato Dela do leta 1973, njeni nasledniki ITD, Teleks, Slovenske novice). V TT se Mustrov stripski ducat pojavi kot izjemno podolgovati chetrtstranski 2 x 6 (dve pasici, vsaka nacheloma 6 slik); v tej obliki se potem ustali na dnu zadnje strani v glavnem do konca izhajanja lista in z njim tudi Zvitorepca. Te oblikovno prelomljene, za ponatisne modifikacije posebno neugodne Zv. dogodivshchine je pozneje, v 80. letih, Muster v celoti narisal ponovno, in sicer v t.im. albumski ali knjizhni obliki polovichnega ducata 3 x 2 (praviloma 6 slik na strani: 3 pasice, v vsaki nacheloma 2 sliki), modernizirano (tekst v glavnem kot chisti dialog brez komentarjev) in prestilizirano iz prejshnje disneyevske risbe s peresom in rastrom v novo, kellyjevsko s chopichem in brez rastra; tako prenovljene so izshle z naslovom Grajski duhovi kot zadnji zvezek serije Mustrovih stripov junija 1988. Zv. dogodivshchine so pomembne zato, ker je Muster v njih prvich razvidneje izprichal svoje ustvarjalno mojstrstvo tudi kot scenarist: inventivna, funkcionalno dinamichna in “napeta” daljsha zgodba, tekochi in duhoviti dialogi v korektnem knjizhnem jeziku, izraziti liki; te znachilnosti potem dolochajo Zvitorepchev serial do konca. S to zgodbo je konec Zvitorepchevih folkloristichnih “prigod”, zachne se vrsta bolj ali manj obsezhnih, sproshcheno “svetovljanskih” pustolovshchin, v katerih trojica ZTL obrede tako rekoch vse kote v najstnishkem obzorju druge pol. XX. stol.: Afrika, Divji zahod, vesoljska prihodnost, srednjeveshka ali antichna ali geoloshka preteklost itd.

 

Drugi tokratni jubilej slovenskega stripa je povezan z imenom Sasha Dobrila, likovnega umetnika in pionirja domache filmske animacije (zlasti lutkovne). Rojen je bil leta 1922 v Ljubljani in je tu umrl leta 1992; 80-letnici rojstva in 10-letnici smrti se pridruzhuje 60-letnica njegovega stripa Machji grad, ki je izhajal v “ilustriranem listu za mesto in dezhelo” Druzhinski tednik (izhajal v Ljubljani od leta 1929, sprva pod imenom Roman) od 20. 11. 1941 (najava v predhodni shtevilki z dne 13. 11. 1941 opozarja na pravljico “o deklici, ki jo je hudobna macheha hotela spraviti s sveta, pa so ji muce pomagale, da je postala bogata kraljichina…” ) do 26. 3. 1942. Machji grad je prvi slovenski pravi strip z dialogi v oblachkih in s spremnimi teksti znotraj slik. V nadnaslovu je oznaka “Nasha nova pravljica”, v podnaslovu “Izvirna istrska pravljica – Besedilo je napisal in risbe narisal stric Mishko” (tako je kljub tej gostobesedni opombi avtor ostal skrit za psevdonimom). Kot je povedal sam Dobrila, je strip narisal po zgodbi, ki mu jo je she kot otroku pripovedovala teta. Chetudi je Machji grad z danashnjega vidika seveda videti rahlo staromoden, je likovno in besedilno korekten, s preprosto, neoblozheno, rahlo karikirano risbo, tonirano z rastrom in she ne povsem oddaljeno od ilustracijske tradicije. Dobrila je bil tedaj stalni ilustrator omenjenega tednika, Machjemu gradu je prav tam sledila njegova (stripska) slikanica Letechi kovcheg, nato stripi Prigode porednega Mihca (oboje 1942), Mihcheve sanje (1943), Mali Muk (1944). Od povojnih del so glavna risana realistichno: (stripska) slikanica V senci gozdov ter stripa Argonavti in Sad mashchevanja (slednji iz leta 1969, avtorjev zadnji, najboljshi, stilistichno dovrsheni strip); medtem ko Muster sodi tudi med najboljshe slovenske karikaturiste, namrech Dobrili karikatura ni tako blizu.