Revija SRP 51/52

Frédéric Mistral

 

OBESHENEC

 

Nesrechen chlovek, sit zhivljenja, se je vrgel v Rodan, da bi se utopil. Neki kmet, ki je oral tam blizu, se je vrgel za njim in ga potegnil iz reke.

Chez hip, tlesk! in ubogi nesrechnik se vrzhe she enkrat v vodo; vrli kmet zopet za njim in ga iznova reshi.

Kaj pa je nato napravil utopljenec? Pritrdil je svojo ruto na drevo in se obesil. Kmet ga je mirno gledal pri tem poslu in ga pustil viseti.

Ko je prishla sodnija, da bi odpeljala mrtveca, so rekli kmetu: “No, kako? Zakaj pa ste ga pustili, da se je obesil, ko ste bili vendar zraven?”

“Eh, veste, gospod komisar, preden se je obesil, se je vrgel dvakrat v vodo, da bi se utopil, in dvakrat sem se vrgel za njim in ga potegnil iz nje. Potem pa, gospod, ko sem videl, da se obesha na drevo, sem mislil, da bi se rad posushil, ker je bil premochen do kozhe.”

 

(prevedel France Dobrovoljc)

 

 

 

BELEZHKA OB DVEH MISTRALIH

Med "odpisanimi" (danes neaktualnimi ali le kandidiranimi) nobelovci je par "obrobnikov" z istim priimkom, istovetnim z vetrom ob Roni v juzhni Franciji: Chilenka Gabriela Mistral (pravo ime: Lucila Godoy y Alcayaga, 1889-1957) in Provansalec Frédéric Mistral (pravo ime: Frederi Mistrau, 1830-1914), ona potomka Inkov in Baskov, on potomec trubadurjev in albizhanskih heretikov. On nobelovec 1904, umrl v letu zachetka I. svet. vojne, ona istega leta zaslovela s Soneti smrti in z zhe po Frederiju privzetim priimkom, nobelovka 1945, v letu konca II. svet. vojne, ko naj bi Nobelovo dobil tik pred tem umrli Valéry, Mistralov provansalski rojak, ne menech se za njegovo (zlasti Nemce navdushujoche) "subverzivno" obnavljanje provansalshchine (s pesnjenjem in jezikoslovno-organizacijskim delom), kakor tudi brez posebnega posluha za Mistralovo (sicer pishocha v shpanshchini, ne npr. v kechua), cheprav je napisal uvod k njenim pesmim v francoshchini (z valéryjevskih vidikov sta oba Mistrala pach le etnoloshka "naturshchika"). Mistralova je tukaj predstavljena z eno od njenih Rondas (Plesi) kot primeri "tragichne lahkotnosti", Mistral pa s "pesmijo v prozi" Obeshenec (stik "trubadurstva" z villonovskim obeshenjashtvom).

(Op. Ivo Antich)