Revija SRP 51/52

 

Pisma urednishtvu

 
Pismo urednishtvu I
Nova Gorica
(12.6.02)
 
Sposhtovani!
 
Hvala za poshiljko izvodov zadnjega SRP-a.

Pravkar berem dokaj obsezhno (antikvarno) Horvatovo knjigo Kultura Hrvata iz leta 1939, ki je sicer "hrvatofilska" (vkljuchuje tudi razvpito Hauptmannovo misel o "karantanski Hrvashki", ki ji jaz ne bi odrekal faktografskih podatkov in tudi ne bi mimogrede odfrcnil nekaj nerazreshenih zgodovinskih trdih orehov), vendar pa je zanimiva spricho jasnega nakazovanja vzrokov za (she vedno) nespremenjeno stanje tako v hrvashkem kakor slovenskem zgodovinopisju. Horvat sicer izhaja iz t.im. severnochrnomorskega slovanskega zachetka, kar je blizu pogledom Marije Gimbutas v kasnejshi teoriji o genezi Indoevropejcev, in pristaja na podatke iz Porfirogenetovega spisa De administrando imperio o hkratnem prihodu Gotov in Hrvatov na Jadran, s chimer se seveda she zdalech ne strinjajo vsi hrvashki zgodovinarji, vendar sochasno opozarja, da so pred njimi zhe bili na tem prostoru Slovani, ki naj bi prishli stoletje ali dve prej (?!). She zanimivejshe so njegove razchlembe o enigmatichni trdozhivosti glagolice na zahodnem Balkanu in v Istri, o koreninah bogomilstva, ki je bilo razvojno nadaljevanje staroslovanskega panteona ipd., ter s tem v zvezi o tisochletnem prizadevanju Germanov in Romanov, da bi tudi z ognjem in mechem, s "pozhigom knjig", z nenehnim obtozhevanjem slovanskega bogosluzhja kot heretichnega, s chimer seveda niso le zatrli slovanske pismenosti, ampak so tudi fizichno odstranjevali ljudi, ki so jo ohranjali. To me spominja na danashnji chas. Vselej v preteklosti, odkar se pomni, kot nam pricha Sveto pismo, so bojevanje propagandno podpirali s psiholoshko vojno o brezboshtvu, tujeboshtvu, zastranjevanju od prave vere, z manjvrednostjo drugache mislechih ali tujerodnih itd. Che je bil she nedavno v ta namen prirochen antikomunizem (ateistichen, materialistichen, brez humanistichnih vrednot, civilizacijsko nazadnjashki, ekonomsko neuchinkovit itd.), je danes pri rokah antiterorizem, pod njegov plashch se dá spraviti karkoli, kar je (naj?)mochnejshemu po volji. Namrech, nevarnost vidim v tem, da si amerishki vzorec samovolje prekopira v vzorchek vsak mochnejshi v svojem lovishchu. Ne vem, ali je bila kdaj v zgodovini moch tako neuravnotezhena. Chedalje bolj jasno se kazhe, da so skokovite sistemske spremembe, preskoki (revolucije) nevarni, ker se hkrati in chez noch ne oblikujejo blazhilni mehanizmi. In razmishljanje ob branju preddrugosvetovnovojnega Horvata me utrjuje v preprichanju, kako brez zgodovinsko podprte vizije se spushcha Slovenija v areno velikih iger, predvsem bi se morali posvetiti samim sebi, ne v smislu izolacije in samoljubja, temvech da okrepimo in razvijemo intelektualno infrastrukturo. Na zhalost pa se dogajanje v Republiki Sloveniji komichno odrazha v in ob klavrnem nastopu na svetovnem nogometnem prvenstvu... Prav tako sem v antikvariatu dobil drobceno knjizhico Slovenska Koroshka, izdano prve mesece po konchani vojni leta 1945. Napisala sta jo dr. (ime?) Sienchnik (sicer s Koroshkega) in nash znani zgodovinar dr. Bogo Grafenauer kot chlana Znanstvenega inshtituta pri predsedstvu SNOS-a med jesenjo 1944 in pomladjo 1945 na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. V predgovoru je dr. Grafenauer zapisal: "Seznam slovenskih krajevnih imen na slovenskem Koroshkem naj bi sluzhil vsem, ki imajo kakor koli opravka z navedenim ozemljem, obenem pa nam dokazujejo ta she danes zhiva imena, da je to ozemlje v resnici slovensko. Che bi shlo namrech samo za mrtva slovenska imena, ki so se nam na kakrshen koli nachin ohranila, se ne bi mogli omejiti na sedanjo slovensko Koroshko, marvech bi jim morali slediti po vseh vzhodnih Alpah do Donave in preko nje". Vzhodne Alpe pa segajo do jezera Como in do Zuericha, prek Donave pa je Chrni les, Schwartzwald, kar se ujema z Alineijevo teorijo kontinuitete, le s to razliko, da je Grafenauer postavljal to nekdanjo obsezhno poselitev v zgodnji srednji vek, Alinei pa v neolitik... Toda od nostalgije ne bomo imeli nich! Pri tem mojem delu tudi ne gre za revanshizem ali kaj podobnega, le vedeti moramo, kaj se je dogajalo v preteklosti, in se iz zgodovine kaj nauchiti, to pa je ena najtezhjih lekcij!

Prisrchen pozdrav!

Lucijan Vuga

 

 

Pismo urednishtvu II
(Ptuj, 28. 6. 02)
 
Dragi sposhtovani!
 
Prikimavati in se smehljati... shefu, profesorju, policaju. Zraven zmeraj pomislim: "Aha, za to me plachajo... Aha, zato bom naredila sholo... Aha, zato mi angel v modrem ne bo brskal po nahrbtniku za dzhointom."
In potem se lepega dne zbudim in ugotovim, da vechino stvari pochnem samo she zaradi denarja, znosnih ocen in podrejanja nekim druzhbeno vechinskim, zazhelenim vzorcem obnashanja, razmishljanja, chustvovanja, popivanja, govorjenja, zhivljenja. Postanem potroshnik, stranka, kapitalist, demokrat, ekonomist, globalist, egoist, komercialist, moralist... Takshna sem na ulici, ko gledam prelepe izlozhbe s prelepimi lutkami v krznenih plashchih, kako vodijo v peskovnike lulat svoje sfrizirane pse.
Imam bulimijo, kupujem Kozmopolitana, poslusham Britney Spears in gledam Amerishko pito. Chudovito se ujemam s tem svetom, imam jih vse rada in Amerika ima rada mene. Ker pijem kokakolo zhe za zajtrk.
Kar pochnem tukaj, ni nich. "A globoko, v najskrivnejsih globinah svojega srca, chutim trepetajoch glas..." In tako dalje... To je ena od stvari, ki jih pochnem kot Jaz – Chlovek.
 
Pozdrav
 
Barbara Cheh
 

 

Pismo urednishtvu III
(Sezhana, 19. 8. 02)

Sposhtovani odgovorni urednik Primorskih novic Robert Meciloshek in cenjeni urednik Sobote Vencheslav Japelj!

Vsaj eden od vaju dveh naj poteshi mojo kot... nebotichnik veliko (zhensko seveda!) radovednost, ki me zhe predolgo muchi, da sem se danes prav odlochila, da vama pishem in iz prve roke pach izvem. Tako mi ne bo treba vech ugibati in sklepati najbrzh vedno napachno.

V Soboti iz tedna v teden njeni zvesti bralci, med katere sodim tudi jaz, lahko reshujejo nagradno krizhanko, nato pa vsakega od treh pravilnih reshevalcev nagradi z eno majico Primorskih novic.

Te majice morajo biti strashno dragocene (ali vsaj zelo drage), da morajo krizhankarji poleg imena in naslova navesti tudi davchno shtevilko in kraj davchne izpostave.

Vprashanje: Che bi bila jaz recimo kdaj izzhrebana – ni sicer verjetno, ker sem srechna v ljubezni in take igra nima rada in jim ne da nich - bi morala... majico-dobitek vnesti v davchno prijavo dohodka (pod katero rubriko? kakshno vrednost bi morala navesti?), ali bi vi sami poslali davkarijj odstotke, ki ji pripadajo, recimo pol ali celo tretjino rokava, kakshen gumbek oz. naprsni zhepek in podobno? Zahvaljujem se vama vnaprej za odgovor. Pa brez zamere.

Prav lepo vaju pozdravlja
vajina vdana

Jolka Milich

 

PRIPIS
 
Ker mi koprska Sobota na to pred meseci zastavljeno vprashanje ni poteshila she radovednosti niti s privatnim pismom na dom, ga obema urednikoma ponovno zastavljam in se jima ponovno zahvaljujem za odgovor.