Revija SRP 51/52

Dokument 2
 
republika slovenija
ministrstvo za kulturo
cankarjeva cesta 5
1000 Ljubljana
e: gp.mk@gov.si
www.gov.si/mk
 
ODGOVOR NA ODPRTO PISMO
Revija SRP
Prazhakova 13 1000
LJUBLJANA
 
Shtevilka: 403-644/01/6
Datum: 10.06.2002
Zadeva: Odgovor na odprto pismo
Zveza: Vash dopis z dne 28.05.02
 
Sposhtovani!
 
 
Z zanimanjem smo prebrali vashe odprto pismo, ki opisuje sofinanciranje slovenskih revij, pa tudi kulture nasploh. Vashe pismo se pochez loteva izredno obsezhnega in zahtevnega polja in se osredotocha na shtevilne probleme, ki ne nazadnje nimajo vsi svojega korena v kulturni politiki. Prav zato vam v pismu odgovarjam samo na nekatere poudarke vashih razmishljanj, ki so dovolj konkretni, da je nanje mogoche tudi konkretno odgovoriti.

Naj najprej povem, da na Ministrstvu diferenciacije revij nikakor ne razumemo kot njihove ukinitve, temvech ravno nasprotno, kot okrepitev tistih revij, ki so z vidika kulturne politike najpomembnejshe in ki predstavljajo stebre slovenske zalozhnishke produkcije. Z natanchno dolochitvijo podrochja zalozhnishtva, ki se sklada z javnim interesom na podrochju kulture, smo na Ministrstvu uspeli definirati prioritete tudi pri sofinanciranju revij. To pomeni, da smo morali konkretno ugotoviti, da za posamezne revije, ki sodijo bodisi pod resor sholstva bodisi pod resor znanosti, nismo kompetentni ne v oziru odlochanja ne v oziru financiranja, temvech je zanje pristojen matichni resor, ki je zanje dolzhan poskrbeti. Na to smo opozorili tako izvajalce kot tudi pristojno ministrstvo. Druga raven diferenciacije pa se je dogajala znotraj kulturnega polja, kjer smo posamezne strokovne, ozko specialistichne revije ali revije, ki so dosledno vezane na redno dejavnost javne sluzhbe, izlochili iz postavke za zalozhnishtvo ter njihovo financiranje prenesli na njihova podrochja: she zlasti to velja za podrochje dedishchine in muzejev, a tudi za vsa druga, saj je zalozhnishtvo del vsake kulturne in znanstvene dejavnosti. Kar zopet pomeni, da te revije Ministrstvo she vedno sofinancira, vendar v okviru sofinanciranja njihovega programa. Zgolj to pomeni diferenciacija in nich drugega, njen rezultat pa je, da smo lahko revijam, ki so z vidika kulture in njene refleksije kljuchne, letos lahko namenili vech sredstev, ne glede na to, da so bila prorachunska sredstva nizhja. Med te revije spada tudi vasha cenjena revija SRP.

Drugich. Nash Pravilnik o postopku za sofinanciranje kulturnih programov in projektov dolocha, da je zasedba strokovnih skupin, ki kot zunanje posvetovalno telo predlagajo odlochitve ministru (in potemtakem nimajo odlochevalne vloge), trichlanska. Pravilnik prav tako dolocha, da je v primeru, ko strokovnjaki teh skupin ne pokrivajo posameznih tem ali podrochij, mogoche angazhirati dodatne strokovnjake. Konkretno je do tega letos prishlo ravno pri zalozhnishtvu, ki, kot veste, obsega izjemno shiroko podrochje, zato je pri delu odlochanja sodeloval she chetrti strokovnjak. Na Ministrstvu smo preprichani, da vasha oznaka strokovne skupine s “strokovno inkvizicijsko komisijo” ni umestna, saj je bilo delo strokovne skupine opravljeno skrajno profesionalno in bilo tudi s strani izvajalcev delezhno pohval.

S prehodom na programsko projektni del je Ministrstvo storilo velik korak v smeri dinamichnega in, che hochete, tudi pravichnejshega sofinanciranja kulturnih projektov in programov. Osnovi za sofinanciranje sta lahko le dve: kvaliteta in kvantiteta realiziranih programov in projektov ter kvaliteta prijavljenih projektov. Ministrstvo za kulturo je odgovorno za distribucijo prorachunskih sredstev na podrochju kulture, ki je v javnem interesu, zato je dolzhno razviti mehanizme, ki bodo zagotavljali korektno, kvalitetno in v razvoj kulture usmerjeno odlochanje o sofinanciranju izvajalcev. Glede na to, da je zalozhnishtvo med drugim tudi trzhna dejavnost, zalozhniki seveda niste vezani na subvencije Ministrstva, zato se od nikogar ne prichakuje “udinjanje nashim kriterijem”. Premik, ki se je letos zgodil v sofinanciranju zalozhnishtva, je zelo jasno usmerjen v izdatnejshe podpiranje najkvalitetnejshih in najproduktivnejshih zalozhnishkih programov, che pa hochemo to dejansko dosechi, potem je evalvacija programov nepogreshljiva. Predlog, ki ga navajate na koncu pisma, v katerem se zavzemate za post festum sofinanciranje, pa ima to pomanjkljivost, da bi dejansko ohranjal stanje in ne zagotavljal nobene razvojne perspektive. Slovensko zalozhnishtvo pa slednjo v tem trenutku potrebuje bolj kot kdajkoli.

Lepo vas pozdravljam in vam zhelim she naprej uspeshno in kreativno delo.

 

Andreja Rihter
MINISTRICA

 

Nadaljevanje:
ODPRTO PISMO VIII