Revija SRP 51/52

Dokument 1

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,

zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture

in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana

m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 02017-51612450

e.m. urednishtvo@revijasrp.si

i.a. http://www.revijasrp.si

Ljubljana, 28. maja 2002

ODPRTO ZAPRTO PISMO VII – ZAKLJUCHNO

 

Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije

Cankarjeva 5, Ljubljana

Sposhtovana gospa Andreja Rihter, ministrica za kulturo RS

 

MERILA IN KRITERIJI MK RS

 

Diferenciacija slovenskih revij

podrochje: knjizhevnost in zalozhnishtvo – revije

skrbnik programa: dr. Urosh Grilc – svetovalec Vlade RS

— ZADEVA: DIFERENCIACIJA SLOVENSKIH REVIJ in

— PROGRAM NEODVISNE REVIJE SRP

Ja, pa se je zachelo, to, kar smo zhe dolgo prichakovali in na kar smo v Odprtih zaprtih pismih skushali opozoriti MK RS in slovensko kulturno javnost: diferenciacija in postopno ukinjanje slovenskih kulturnih revij. Nesmiselna in, che hochete, tudi nelegitimna kulturna politika, a je legalna, po obstojechih merilih in kriterijih MK RS namrech. Morda pa bi kazalo novi Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz drzhavnega prorachuna (Uradni list RS, sht. 74/01) in na njegovi osnovi izpeljano diferenciacijo¹ vseeno pravno preizkusiti, to je preizkusiti njuno zakonitost oz. zacheti postopek za oceno ustavnosti.

Pa si chlovek hochesh nochesh zastavi vprashanje: je to mogoche? Trije sistemu lojalni posamezniki se zhrtvujejo za skupno dobro slovenskega zalozhnishtva in diferencirajo slovenske revije¹. Zakaj so v strokovno-inkvizicijskih komisijah pri nas tako pogosto ravno trije komisionarji? Pa koliko sekund so porabili za razumevanje in ovrednotenje vsebine vseh na razpis prijavljenih revij? (Financirali oz. diferencirali so jih 57, vendar nekatere s tako velikodushnim finaciranjem ne bodo prezhivele.) Kaj ni to ponovitev zgodbe razpisa zhupanje mestne obchine Ljubljana Viktorije Potochnik ^a1, in je le zavajanje prijaviteljev na javni razpis v nekoliko vechjem obsegu, shtevilkah in seveda posledicah?

Ne, vse to so nebistvene podrobnosti, ki lahko variirajo. V prihodnje se bodo tako kopichile, da jih ne bomo vech mogli belezhiti kot omembe vredna dejstva, zato je to odprto pismo zakljuchno. Bistveno je le eno, namrech odkrito razvrednotenje kulturnoumetnishkega ustvarjanja v vrednotni orientaciji sistema ali, na kratko, razvrednotenje slovenske kulture v slovenski drzhavi. To je seveda trajnejsha dolochnica za slovensko kulturo in v konchni posledici tudi za Slovenijo in slovenstvo, chesar pa se vladajocha politichna in kulturna elita ne zavedata oz. verjetneje se ju sploh ne tiche.

Ne glede na vishino oz. nizhino mogochega sofinanciranja Revije SRP s strani MK, se bomo kot neodvisna revija v prihodnje prej ali slej morali odrechi "drzhavni subvenciji" oz. zhaljivemu sofinanciranju, posebej she, che bodo she naprej veljali takshni formalistichni kriteriji in merila za financiranje kulturne ustvarjalnosti. Ni sistemskega ukrepa, ki neodvisni reviji ne bi omogochil she fleksibilnejshega nasprotnega ukrepa. Moramo se znati prilagoditi vidno narashchajochi antiintelektualni klimi oz. se odrechi sodelovanju v nadaljnjem ponizhevanju – razvrednotenju slovenske kulture. To bomo storili na svojski nachin. (Glej zaklj. pogl.)

Ko smo udejanili zhe skoraj celoten letni program zavoda Revija SRP, she vedno nismo prejeli rezultatov lanskoletnega razpisa. Zopet nebistvena malenkost "glede na dani prorachunski okvir"².

Zavod Revija SRP (izdajatelj Revije SRP) se je namrech 10. oktobra 2001 prijavil na Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2002 financirala Republika Slovenija iz dela prorachuna, namenjenega za kulturo. Podrochje dejavnosti: zalozhnishtvo – revije. Od nachrtovanega programa za leto 2002 dolgujemo samo she izdajo jesenske shtevilke: Revijo SRP 51/52. V publiciranih revijah navajamo, tako kot zahteva ministrstvo, da revijo sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije!

Letos smo konec meseca maja prejeli sklep MK RS o sofinanciranju programa Revije SRP za leto 2002 v vishini 1,5 milijona SIT, to je za polovico vechji nominalni znesek od lanskoletnega. Potemtakem bi bili lahko zadovoljni. Vendar nasha kritika velja nachinu financiranja zalozhnishtva in slovenski kulturni politiki, kot recheno, ne glede na vishino oz. nizhino letoshnjega sofinanciranja Revije SRP s strani Ministrstva za kulturo oziroma Republike Slovenije iz dela prorachuna namenjenega za kulturo.

S kvalitativno oceno revij pa se nikakor ne moremo strinjati. Niti v slabih sanjah ne. "Evalvacija programov"² ne more nadomestiti ovrednotenja revij in knjig, je pa tako razumljena. Posledichno je le-ta najbolj samovoljni kriterij in hkrati kriterij, ki ima najvechjo tezho v diferenciaciji literarnih stvaritev. To je tako, ker je zvelichavnost programov v glavah drzhavnih nameshchencev sveti zakon, po zgledu programov politichnih strank. (O tem sem pisal zhe v prvem Odprtem zaprtem pismu MK RS.^a2) Morda bi tudi to she nekako pozhrl, ker pri razumevanju vrednot – posebej socialne strafikacije in diferenciacije – ne smem biti prezahteven, a to pot gre za ochitno prelomnico: "Vsekakor je strokovna skupina zachrtala trend, skladno s katerim se je prichela izvajati postopna diferenciacija revij"³.

Izdajanje revij in knjig zavoda Revija SRP v dveh medijih (v tiskanem in v elektronskem) skoraj v celoti omogochajo sodelavci v reviji! Ministrstvo nas sofinancira zgolj simbolichno, priblizhno do desetine ali celo samo dvajsetine celotnih stroshkov, po grobo ocenjenjenih dejanskih stroshkih za izdajanje revij in knjig izdajatelja. Resnichno pa bi enkrat radi izvedeli, na koliko ocenjujejo celotne stroshke letne izdajateljske dejavnosti nashega zavoda? Ali pa koliko bi stali ministrsvo, che bi nas financiralo kot javni zavod, po merilih in kriterijih slovenskega kulturnega ministrstva (se pravi strokovne sluzhbe MK in strokovne skupine²)? Zato pa si kulturno ministrstvo dovoli (z Vashim podpisom) zhaljivo ovrednotenje celotnega nashega ustvarjalnega prizadevanja oz. vse nashe izdajateljske dejavnosti in s tem vseh avtorjev – sodelavcev Revije SRP !

Najino tvorno sodelovanje torej v prihodnje, po letu 2002, ne bo vech mogoche tudi z moje strani. Komu mar? Zaradi prelomnega razhajanja v vrednotenju svobodne umetnishke besede ali iz nachelnih razlogov, kakor hochete. Vseeno sem ga bil po svoje vesel in rad priznam, da bom najino, cheprav enosmerno, komunikacijo pogreshal. Morda jo bomo nadaljevali v kaki drugi rubriki. Nash program pa ne bo vech tak, ki se udinja vashim kriterijem, se spreminja iz leta v leto, in temu primerno narashcha, tako po obsegu kot po vsiljenih formulacijah vashega novoreka. Predlagam vam, da izkoristite velikansko zamudo v financiranju prijavljenih revij na javni razpis za leto 2002 in preidete na financiranje ne programov, pach pa dejansko izdanih revij in knjig. Tako v letu 2002 kot tudi v prihodnjih letih. Ne sprejemamo miloshchine – subvencije, ki jo vi razdeljujete, pach pa vas postavljamo na preizkushnjo, kako vrednotite udejanjeno knjizhevno in zalozhnishko ustvarjalnost. Od nas je odvisno, ali jo bomo sprejeli ali zavrnili.

 

Program neodvisne Revije SRP

 

 

 

V prihodnji, upamo, dolgorochni program Revije SRP za leta 2003 – 2012 lahko zapishemo le en stavek: Dejavnost neodvisne Revije SRP je svobodna, resnichna in ne nazadnje pogumna kulturnoumetnishka ustvarjalnost, taka, kot jo spontano sooblikujemo njeni sodelavci, skratka taka, kot je bila od svoje ustanovitve leta 1993 do 2002.

 

Kako ga boste ocenili?

 

 

_________

¹ Strokovna skupina za zalozhnishtvo (dr. Lev Kreft, dr. Mladen Dolar, dr. Tomo Virk), ki je obravnavala prispele prijave na javni razpis, je glede na razpolozhljiva prorachunska sredstva in glede na vsebinske premike v sofinanciranju kulturnih programov in projektov, ki jih je zachrtal novi Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz drzhavnega prorachuna (Uradni list RS, sht. 74/01), izpeljala dolocheno diferenciacijo glede na obstojecho, vech let praktichno nespremenjeno shemo sofinanciranih revij. (dr. Urosh Grilc, Sofinanciranje nekomercialnih revij, Delo, Knjizhevni listi, 13. maj 2002)

² Prehod na programsko/projektni nachin sofinanciranja je torej nujno potegnil za seboj tudi ta vsebinski premik, saj je njegov integralni del “evalvacija programov”, to pa lahko glede posameznih strokovnih in specialistichnih revij ustrezno opravijo zgolj strokovnjaki za ta posamezna podrochja, se pravi strokovne sluzhbe MK in strokovne skupine, ki so zadolzhene zanje. Kar pomeni, da je prehod na programski/projektni nachin sofinanciranja zahteval dolocheno diferenciacijo in koncentracijo sofinancirane zalozhnishke dejavnosti, saj bi ohranjaje razprshenega stanja glede na dani prorachunski okvir shlo na shkodo v prvi vrsti najproduktivnejshih in najkakovostnejshih programov slovenskih zalozhnikov. Tako pa so ti letos podprti mochneje kot doslej. (Kot zgoraj op. ¹)

³ Vsekakor je strokovna skupina zachrtala trend, skladno s katerim se je prichela izvajati postopna diferenciacija revij, ki jih je doslej financiralo MK.” (Citirano po Konchnem porochilu Strokovne skupine za podrochje zalozhnishtva z dne 06. 02. 02.) (Kot zgoraj op. ¹)

 

^a1 Op. avt.: Predzadnji odst. v prispevku Javni razpis ali zavajanje zalozhnikov?, Revija SRP 43/44, junij 2001: "Sposhtovana gospa zhupanja Vika Potochnik, utegnil bi Vas kdo vprashati, chemu razpisujete nekaj, kar Vas v resnici ne zanima. Rekel bi namrech, da prijave na razpis odsevajo velik interes za zalozhnishtvo na eni strani, rezultati pa razvrednotenje zalozhnishke dejavnosti v mestu Ljubljana na drugi strani. Zalozhniki smo se namrech vprashali, ali niste mochno podcenili shtevila prijav (vsaj za to dejavnost)? Ali za zalozhnishtvo v mestu ni denarja ali pa se z nami shalite?"

^a2 Op. avt.: Program svobodne revije, njena vsebinska zasnova ni njena zhelezna srajca in ni primerljiv s politichnimi programi strank. Novi sodelavci ga lahko zastavijo drugache. O njem lahko govorim pogojno. (Odprto zaprto pismo MK RS I., Revija SRP 37/38)

Sklepna op. avt.: Citirane opombe iz prispevka dr. Urosha Grilca, Sofinanciranje nekomercialnih revij, (Delo, Knjizhevni listi, 13. maj 2002) in citati v njih iz Konchnega porochila Strokovne skupine za podrochje zalozhnishtva (z dne 06. 02. 02.) vsekakor lepo ilustrirajo prihodnost slovenske pisane besede in prelom z njo. Analogno tudi na drugih kulturnih podrochjih, skratka, za slovensko kulturo so prelomne. Za nash zgodovinski spomin so pomembne in kot sestavina tega pisma nepogreshljive!

 

Priloga: — Revija SRP 49/50

S sposhtovanjem

Rajko Shushtarshich

za zavod: Revija SRP

odg. ur. in v.d. direktorja

 

 

ODGOVOR NA ODPRTO ZAPRTO PISMO VII

Nadaljevanje:

ODPRTO PISMO VIII