Ajda Balderman Balizh
BI BILO KAJ DRUGACHE?
- Bi bilo kaj drugache,
- che si nataknem jeklene lisice,
- che si zapechatim usta
- in si na noge pritrdim okove?
- Che narochim zvezdam,
- naj mi v horoskopu dajo dozo ponizhnosti,
- poslushnosti in veliko manj trme?
- Che se pri psihiatru znebim bolezni slave
- in urochenosti pri izganjalcu duhov,
- che se preimenujem,
- da numerologija dvome razprshi,
- naj si ostrizhem in pobarvam lase,
- spremenim identiteto, znachaj in ime,
- si dam plastichno operacijo chesarkoli zhelish,
- hodim na masazhe in shujsham pet kil,
- che ubijem v sebi talent, che sploh je,
- che neham zhiveti za chisto vse,
- razen zate...
- Bi bilo potem kaj drugache?
- EN SAM ZLOBEN OCHITEK
- Ko pade en sam zloben ochitek
- iz vashih trpkih ust...
- Ko se enkrat samkrat obrnete stran,
- da vidim obrise vashih plech
- in se sapa mojega vzdrhtenega diha ustavi,
- vam maska na obrazu mojem kazhe:
- “I’m cool! I’m cool!”
- A znotraj mene
- ena nema luknja.
- Ena chrna rana.
- Ena chrna vrana.
- Pa she ena.
- Pa she ena.
- Pa she ena.
- Vedno so v jatah
- in na mojo dusho sedajo.
- Ne dajo miru,
- dokler me vse ne boli.
- A te moje vrane na koncu
- she druga drugi izkljuvajo ochi.
- JEZERO
- Sedim na obrezhju jezera
- in se sklanjam nad gladino,
- da se mi konice las namakajo v vodo.
- Opazujem to migljajocho podobo.
- Charoben obchutek.
- Kako pomirjash.
- Da bolj zarotnishko zgledava skupaj,
- she meglice za mano dvigash.
- Kakor da bi plesala vilinski ples,
- se odzivash na moj dotik.
- Vzvalovish
- in vztrepetam...
- Vshech mi je, da me tako odsevash.
- Rada imam to mirno plivkanje.
- Varujesh skrivnost mesta sanj,
- v njem zibash obchutek sreche...
- In kadarkoli si zazhelim,
- se lahko potopim vanj.
- TIHA MOLITEV
- Rada bi bila…
- zhelim si…
- Biti drobna, shibka…
- Krhka snezhinka, brezmadezhna chipka.
- Da bi me vzel…
- v svojo dlan,
- da bi me v narochju crkljal,
- me z dihom ustnic grel,
- da bi me v srcu imel.
- Prevelika sem.
- Prevech raztresena.
- Prevech razdana.
- Opito podivjana vchasih… trgam vzorce.
- Ti (ne)vede merish vse.
- She svetlobo.
- Odsotno vladam temu kraljestvu,
- ko mi slepi poljubljajo noge
- in zaverovana vate
- tiho molim,
- da najinih sanj ne bi bilo nikoli konec.
- O PUNCHKI, KI JE IZGUBILA VERO
- Ogledalo me opazuje z zhalostnimi ochmi.
- Ujeta v srebrno, obchutljivo mrezho minimalizma,
- v najvishjo stopnjo samonezhnosti...
- Sem polagam svoje hladne roke.
- Sem naslanjam svoje utripajoche, vrelo chelo.
- Lovim se za tanke laske svilnatosti:
- “Sama sebi,
- sama vase...”
- se zlagam,
- si prigovarjam,
- ljubeche,
- kot pomirjajoche mamino bozhanje po laseh,
- preden sem zaspala v tistih vecherih otroshkih let.
- Ne, nisem se rada crkljala...
- Zakaj vztrajam v hladu
- in kradem prestol ledeni kraljici?
- Osamljeni plamen
- me ne ochishchuje strashnega hrepenenja.
- Ozebline so odmrlo tkivo.
- Oblizh ne zadoshcha vech.
- In sredi snezhnega metezha, sredi nevihtnega bobnenja
- izdiram ta koshchek zrcala...
- Poznala sem neko Ajdo Balderman.
- Ampak kdo je Ajda Balizh?
- OSMRTNICA
- Rekel si samo she: “Che ti tako pravish,”
- in preminil.
- Usodno si padel s svojega prestola.
- Nujno zlo me chaka.
- Solze hochejo biti, a jih ni.
- Obredno bom zavila vse spomine nate:
- vse zemljevide,
- vse najine arhive,
- vse igrachke,
- vse obljube,
- vse nachrte...
- v pogrebno gorechnost in v dokonchno stanje.
- Che opravim to zakljuchno darovanje,
- me zhalovanje ne bo zasledovalo.
- Lahko se bom osvobodila...
- Potrebujem le majhno shkatlo za chevlje,
- da bom vanjo nemo skrila,
- kar sva v chasu od rib do device
- z zanosom zgradila.
- Ni veliko,
- pa je tolazhba smiselna obljuba;
- nazaj se bom vzela,
- oblizh ponosa si bom prilepila,
- varljivi obchutek sreche od tvojega poljuba
- bom zamenjala za par globokih vdihov.
- Neranljiva?
- Naj me ne sprashujejo, kaj delash in kje si.
- Modrost avstralskih aboriginov uchi:
- “O mrtvih se ne govori.”
- OLJE NA OGENJ
- Bojim se,
- da bi lahko unichila ves svet,
- samo da bi te pridobila.
- Lastna krhkost me navdaja z mochjo,
- da se lahko zberem...
- In kakor hudobna vila
- okrog tebe prezheche ochi raztresem.
- Vse vidim,
- vse chutim.
- Ko se borish,
- se she bolj vate zazhiram.
- Dokler ne priznash,
- da me v srcu imash,
- mi olje na ogenj dolivash.
- O PUNCHKI, UJETI V ODRASLO TELO
- Ali chutish,
- kdaj se ti oddaljujem
- in kdaj priblizhujem?
- Chutish, kdaj sem zgrbljena vase?
- Sploh opazish,
- kdaj se odsotno zibam v brezchasju?
- Tudi mojih “happy moments” ne vidish.
- Ne slishish
- vzklikov veselja in krikov vznesenosti.
- Neskromnost zhelja
- me v tvojo nemilost peha.
- Jaz pa sem le majhna deklica
- v odraslem telesu.
- In sploh ne vesh,
- kako lep dan je bil danes;
- bozhali so me z besedami,
- kot da bi me z ustnicami ljubkovali v svoji dlani
- in mi s pozornostjo celili rane.