Revija SRP 49/50

Roberto Gervaso

 

VSEVEDNI CVRCHEK

 
Samemu sebi
z nespremenjeno zvestobo

 

•
Kadar politik zachne lagati, pomeni, da ve, kaj hoche.
•
Prvi, ki opazi, da nas neka zhenska ne ljubi vech, je njen novi ljubimec.
•
Dobri nameni nas nich ne stanejo.
•
Nevoshchljivost je negativna lastnost, a tudi velika spodbuda.
•
Najrajshi sprejmemo tiste nasvete, ki bi si jih sami dali.
•
To, da Bog obstaja, bi bilo zame enako osupljivo kot to, da ne obstaja.
•
Kdo pa pravi, da me ni nihche vprashal, ali se hochem roditi?
•
Kaj pa, che niti vechni mir ne bi bil mir?
•
Che hochesh, da ti verjamejo, ko lazhesh, jih glej v ochi.
•
Bolj kot umetnost kompromisa je politika umetnost prikrivanja.
•
Pogum je bolj kot vrlina – nagon.
•
Nichesar hujshega ni od moralizma cinikov.
•
Nashe izkushnje nam niso v nobeno korist, da o tujih niti ne govorimo.
•
Hinavshchina je previdnost strahopetcev.
•
Pri ljubezni je najlepshe to, da zaradi nje ne moremo misliti na nich drugega.
•
Tudi nesebichnost je prerachunljiva.
•
Nashe dolzhnosti so vedno malo manjshe od dolzhnosti drugih.
•
Ubogljivost je skoraj vedno nujnost.
•
Neumrljivost dushe nas ne bo nikoli potolazhila, da je telo umrljivo.
•
Za tistega, ki zna poslushati, je bolj nevarno, da se bo dolgochasil, kot za onega, ki ne zna.
•
Kdor ima oblast in trdi, da mu ni do nje, pomeni, da je nima dovolj.
•
Ideologija je misel, ki se je porochila z utopijo.
•
Ko se mnozhicam zachne jasniti, se ne moresh vech zanesti nanje.
•
V politiki se kratkorochne napovedi morajo uresnichiti. Za one dolgorochne pa ni nujno.
•
Iz spolnosti se lahko norchujemo povsod, razen v postelji.
•
Klevet ni treba dokazovati. Dovolj je, da jih ponavljamo.
•
Populizem je od vseh demokracij najbolj berashka.
•
Vseved je diktator znanja.
•
Zna vse. Shkoda, da ne zna nich drugega.
•
Samopomilovanje je nachin prezhivetja z javkanjem.
•
Muchenci niso poboljshali chloveshtva. Naredili so ga samo bolj tragichnega.
•
Od vseh oblik oshabnosti je ponizhnost najbolj prerachunljiva.
•
Privilegiji, ki jih drugim oporekamo, postanejo pravice, ko jih sami uzhivamo.
•
Velika babica diktatur je anarhija.
•
Kakshna srecha, da je nasha vest nevidna.
•
Chimbolj so predsodki razshirjeni, tembolj jih je moch izdajati za principe.
•
Resnica ni vedno bolj verjetna od lazhi.
•
Ni zinil niti besede, chisto nich, a kako mojstrsko je to pochel.
•
Veliki zavezniki nevednosti so sploshno znana dejstva.
•
Kdor nima dvomov, je vsega sposoben.
•
Demagog je kandidat za trinoga.
•
Svoboda je neudobna zadevshchina, ker nas spominja na nashe dolzhnosti.
•
V demokracijah so vladajochi redkokdaj slabshi od podlozhnikov.
•
Umetnost je delchek nesmrtnosti, ki jo je Bog dal chloveku v zakup.
•
Nujno nam pomaga prezhiveti; odvechno zhiveti.
•
Naprednjashtvo je napredek, okuzhen od retorike.
•
Svoboda terja od nas, da sposhtujemo zakone, od zakonodajalcev pa, da nas sposhtujejo.
•
Predrznost je stava poguma.
•
Chlovek je obsojen, da se bolj malo, pa she slabo pozna.
•
Tesnoba je nevidna zanka, ki davi nasho dusho.
•
Umetnik chuti; razumnik mora razumeti.
•
Koliko brezbrizhnosti v "Sprejmite izraze najglobljega sozhalja".
•
Trinajstica mi ni nikoli prinashala sreche. A niti nesreche.
•
Je tako sramezhljiv, da – ko pozvoni na vratih – upa, da mu ne bo nihche odprl.
•
Kako lepi spomini... o tistih groznih trenutkih.
•
Nekatere pisatelje prebiram z upanjem, da mi ne bodo vshech.
•
Pogled na nashe dobrotnike nas spominja na nashe potrebe.
•
Politiki ne drzhijo vechine od svojih obljub tudi zato, ker so volilci pozabili nanje.
•
Politik iz nashih logov: zase je storil, chesar nihche drug ne bi zanj.
•
Umiramo vsak dan, na srecho se tega niti ne zavedamo.
•
Nich ne olajsha nashih bolechin tako zelo kot bolechine nashih nasprotnikov.
•
Velike religije, da se dodobra primejo in ustalijo, potrebujejo veliko preganjanj.
•
Kdor hoche zhiveti za vsako ceno, zgublja chas.
•
Nestrpnost se rodi iz trdovratnega in domishljavega preprichanja o lastni nezmotljivosti.
•
Nasilje je vedno prostashko.
 
 
Iz italijanshchine prevedla
Jolka Milich

 

O AVTORJU

Italijanski pisatelj in novinar Roberto Gervaso se je rodil v Rimu leta 1937, kjer she vedno zhivi in dela, sodeluje pa z najrazlichnejshimi chasopisi po vsej Italiji. Shtudiral je sodobno knjizhevnost, doma in v ZDA. Je zelo ploden pisatelj. Objavil je vech biografij: Cagliostro,1973; Casanova, 1974; I Borgia (Borgijevci); Nerone e Claretta Petacci (Neron in Claretta Petacci), 1982. Vech knjig pogovorov (z domala neprevedljivimi naslovi): Il dito nell'occhio (1977), La pulce nell'orecchio (1980), La mosca al naso itd. Knjigo portretov Spiedi e spiedini (Razhnji in razhnjichi) in dve knjigi aforizmov: Il grillo parlante (Govorechi cvrcek), 1983, in La volpe e l'uva (Lisica in grozdje), 1989. Nato nekaj knjig pogovorov: Voglia di cuore (Srchna zhelja), 1993, in Sotto a chi tocca (Naprej, kdor je na vrsti), 1994. Napisal je tudi nekaj zgodovinskih knjig, in sicer: La bella Rosina (Lepa Rosina), 1991, in Fratelli maledetti (Prekleti bratje), 1996. Z znanim italijanskim chasnikarjem in publicistom Indrom Montanellijem je podpisal shest zvezkov zelo popularne Italijanske zgodovine (Storia d'Italia). Prejel je vech kot trideset knjizhevnih nagrad, med katerimi dvakrat nagrado Bancarella za najbolj brano knjigo leta. Preveden je v Angliji, Franciji, Nemchiji, Shpaniji, na Portugalskem, v Latinski Ameriki, ZDA in na Japonskem. Prevedeni aforizmi so iz knjige Il grillo parlante (Govorechi cvrchek), ki je izshla pri milanski zalozhbi Bompiani leta 1983. Pisatelj je dal na zachetek svoje zbirke opozorilo: “Bolj kot za knjigo gre tu za nekakshno lekarno duha in duhovitosti, ki razpechuje tablete, ki jih je moch mirne dushe jemati pred jedjo ali po jedi, preden lezhete ali se prebudite. Naj drugi povedo, ali so ali niso uchinkovite. Jaz kvechjemu lahko zagotovim, da niso shkodljive. Ne glede na pouzhiti odmerek.”

She nekaj bi kazalo povedati. Govorechega cvrchka si je avtor sposodil pri Collodijevem Ostrzhku (Le avventure di Pinocchio). V slovenskem prevodu je ta simpatichni jezikach postal muren Modrec, che se ne motim. Torej iz domache zhuzhelke, ki se rada tishchi med shtirimi stenami in za pechjo, je postal izrazito travnishka in... plenerska zhivalca, ki ima pod milim nebom in na prostem svoj dom. Ta precej drastichna "mutacija" meni kajpak ne ustreza (pri Collodiju gre ochitno za "grillo domestico detto anche grillo del focolare", torej za cvrchka za pechjo), ko pa se ob najrazlichnejshih prilozhnostih – pri prevajanju in nasploh – zavzemam za zvestobo, che se le da, che jo oba jezika dopushchata brez shkode, in sem do prehudih ali presamovoljnih... (bojda) kreativnih posegov prevajalcev dokaj skeptnichna in kritichna.

No, morebiti mi bo kdo vseeno ochital, zakaj nisem govorechega cvrchka ustvarjalno polepshala vsaj v klepetavega cvrchka, che sem se zhe odrekla chrichku in murenchku. Odgovor: Zato, ker bi ga prav tako lahko ustvarjalno polepshal zhe Collodi, pa she Gervaso za povrh, in ga oba preobrazila v grillo chiacchierino, chiacchierone, pettegolo, loquace itd. – Che ni bilo njima do polepshanja, zakaj naj bi bilo meni? This is a question!

Jolka Milich