Revija SRP 49/50

Paul Valéry

 

SILF IN NARCIS

 

SILF
(Le sylphe)
 
Ne viden ne znan,
le rahel sem vonj,
ki v vetru zastonj
vrti se tjavdan.
Ne viden ne znan,
mar genij, sluchaj?
Komajda zaznan,
ves trud zgine vkraj!
Ne vshtet ne prebran?
Najboljshim glavám
zmot kakshnih obet!
Ne viden ne znan,
golih prsi dan,
med srajcama splet!
 

 

NARCIS
 
Narcis. Finale. Skica.
Noch razsipa Narcisa.
Ne vidi vech svojih rok ne svoje podobe...
Zdaj je samo she lastna moch in misel.
To sploh ni smrt, marvech simetrija
smrti, njen odsev, kajti dusha je prisotna,
telo odsotno.
Torej je vzrok in plen neke nezhnosti
obupane.

 

(iz franc. prev. I. Antich)

_____________
Pesem Silf (beseda je menda Paracelsusova, iz nlat. sylphes, pom. zrachna vila ali zrachni duh) predstavlja Valéryjevo "chisto poezijo", rimano in metrichno najstrozhe urejeno (skrcheni sonet s petzlozhnimi verzi, tudi v prevodu), pesem Narcis (v orig. brez naslova) pa njegovo "surovo poezijo" (za zhivljenja neobjavljene poetichne belezhke v prostem verzu, tako rekoch prozi). (Op. prev.)