Revija SRP 49/50
 
Revija SRP
Prazhakova 13
1000 Ljubljana
 
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, 19. april 2002

 

 

MICROSOFT d.o.o.
Shmartinska cesta 140, Ljubljana

Sposhtovani gospod Erik Ushaj, programski vodja podruzhnice Windows za Slovenijo

 

Zadeva: Zahvala za odgovore na ODPRTA VPRASHANJA V – MICROSOFTU

Zahvaljujem se Vam za izchrpen odgovor (11. aprila 2002) na nash vprashalnik Microsoftu. Vendar tudi ob pozornem branju Vashega odgovora ne morem rechi, da ste odgovorili na zastavljeni vprashanji. To dejstvo pa moram vzeti nase, ker sem konkretni vprashanji Microsoftu o chrkovalniku in bohorichici zastavil prevech vljudno oziroma ju nisem zastavil dovolj jasno.

V prvem vprashanju bi vas moral vprashati: Kdaj lahko prichakujemo kompleksen chrkovalnik slovenskega jezika v bohorichici ali gajici (kot sestavni del ali dodatek urejevalnika besedil Microsoft Word)?

(Obstojechi chrkovalnik z besednim zakladom, ki ga premore, namrech siromashi slovenski jezik. Reven besedni zaklad ne lajsha komunikacije, pach pa ravno nasprotno, jo otezhuje.)

Drugo kljuchno vprashanje pa smo kot zakljuchno vprashanje nashe Vprashalnice zastavili tudi oziroma predvsem tistim, ki si bodo morda nekoch kasneje prizadevali za nasho narodno samobitnost – samozavest: Ali menite, da smo s prevzemom gajice Slovenci dokonchno — za vselej reshili problem "svoje" pisave? Drugache, bolj neposredno recheno, bi se glasilo: Ali menite, da je gajica dokonchno pokopala (nekdaj) svojsko slovensko pisavo? ("Endlφsung"?)

Che malo pomislim, to vprashanje, ki se tiche nashe narodne identitete in prihodnosti, za vas kot izrazito tehnoloshko organizacijo ni najbolj primerno.

 

Sicer pa: mi uporabljamo svoj – dopolnjen slovar ali kompleksnejshi chrkovalnik v bohorichici in/ali v gajici. Veliko uporabnikov interneta ima she nesodobno programsko opremo, ki ne uporablja standarda Unicode. Problem univerzalne tipkovnice nikakor ni zanemarljiv. Pa tudi v primeru, da bi zhe jutri vsi kjerkoli in kadarkoli uporabljali najsodobnejsho programsko opremo, ostane dejstvo, da je bila z dosedanjim diktatom tehnologije prenekaterim jezikom – pisavam narejena velika, morda nepopravljiva shkoda. Pravi naslov in avtoriteta za sprejemanje novih in starih chrkopisov pa po nashem mnenju oz. v nashem primeru ni organizacija Unicode, pach pa Slovenska akademija znanosti in umetnosti – Inshtitit za slovenski jezik. Tam smo z vprashanji tudi zacheli. Prichakovali pa smo sodelovanje med SAZU in Microsoftom.

 

S sposhtovanjem

za zavod Revija SRP
Rajko Shushtarshich
v.d. dir.
________
Op. ur.: S tem dokumentom zakljuchujemo Vprashalnico Bohorichica v odprtih pismih I-V. Pred tem smo v zaprtih pismih (zaman) predlagali sodelovanje v projektu Bohorichica: Ministrstvu za kulturo RS – ministru Rudiju Sheligi; Drzhavnemu svetu RS – Komisiji za druzhbene dejavnosti, Zoltanu Janu; drzhavnemu svetniku – predstavniku za kulturo Poldetu Bibichu; Slovenski matici – Dragu Jancharju; Slovenski izseljenski matici – Janezu Roglju; Svetovnemu slovenskemu kongresu – Jani Podobnik. Na vrsti je tretja Vprashalnica – pobuda ali pobude drugih kljuchnih akterjev v projektu Bohorichica, v tem primeru bomo radi sodelovali.