Rajko Shushtarshich
Ko sem prvich bral Kosmacheve kratke zgodbe, mi je moj filistrski instinkt govoril: nagnusno, neprebavljivo, namerno shokantno; skratka, zgrazhanja vredno pisanje. Potem pa, ko sem zgodbam pustil, da delujejo, takim, kot so (brez predsodkov), sem si moral priznati: saj to je ravno tisto – pisanje o zhivljenju, ki ga nochemo videti.
Zgodbe, kot so Kosmacheve, so nepogreshljive v Reviji SRP. Brez njih bi v reviji nekaj manjkalo, nekaj plasti chloveshke dushe bi zamolchali. Che jih ne doumemo, nich zato, gremo mimo, jih preskochimo. A kakshen privilegij je to, da jih doumemo in ostanemo celi – v svoji vzvisheni samopodobi. To prav dobro razumemo.
Ker je komisija Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Tomazhu Kosmachu zhe zavrnila vlogo za pridobitev statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju kulture, si kot odg. urednik Revije SRP dovoljujem rechi, da se je v utemeljitvi svoje odlochitve zmotila.
Tomazh Kosmach po obstojechih kriterijih in merilih nedvomno izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju slovenske kulture.
UTEMELJITEV :
Navedeni prispevki so objavljeni v dveh medijih: v revialni knjizhni obliki in v elektronskem mediju. Ogleda si jih lahko vsakdo, in tudi prebere, ker so objavljeni v posodobljeni bohorichici (na i.a.: http://www.revijasrp.si).
— ZADEVA: ODMEVNOST revije in zbornika (kot merilo in kriterij oz. razpisni pogoj za pridobitev subvencije MK RS):
Knjizhevni listi o Reviji SRP 47/48 in zborniku Bohorichica
- Srp 47-48, zbornik Bohorichica
- Revija Srp, ki je oktobra 1999 uvedla
- “staro-novopis”, poenostavljeno oziroma
- posodobljeno bohorichico, z novima izdajama,
- torej z redno dvojno shtevilko in Bohorichico –
- Zbornikom revije Srp 2001 nadaljuje chrkarsko
- vojno za opustitev "turshke gajice, ki prihaja z
- onkraj Kolpe” in s tem odpravo zdajshnjih
- shumnishkih zadreg uporabnikov slovenshchine
- (ochitno predvsem pri uporabi novih
- informacijskih tehnologij). V novi dvojni shtevilki
- so brez opaznejshega reda nanizani chlanki, ki
- sodijo v zgodovino omenjenega
- chrkarskopravdnega "projekta", poezija in proza,
- prevodi in drugi spisi, podobno pa je z
- zbornikom, ki je natisnjen ochitno zgolj v
- hotenju, da obstane v chasu kot dokument
- “projekta”. Revija, ki slovenskemu ministrstvu za
- kulturo ochita, da zhe leta dobiva bistveno prenizko
- subvencijo, ob zadnjih dveh publikacijah
- poskrbi tudi za poseben primer zalozhnishke
- racionalnosti in v obeh natisne najmanj sedem
- istih besedil. I. B.
- _____________________________________________
- Delo, Knjizhevni listi, 5; 18. februar 2002
______________
Op. ur.: Glede zalozhnishke neracionalnosti: I. B. najbrzh ne ve, kaj je zbornik. Spregleda pa, da smo naklado revije prepolovili, izhaja le she v 300 izvodih, zato pa je dostopna na internetu. (Natanko osem besedil iz Revije SRP 47/48 je torej objavljenih kar shtirikrat.)
Glede subvencije, ki jo revija prejema od Ministrstva za kulturo RS: I. B. napeljuje, da je le-ta previsoka. (Ja, za en milijon SIT letno smo odprli kar nekaj brezplachnih delovnih mest.)
Glede opombe o urejanju revije in zbornika "brez opaznejshega reda": Kako naj ga opazi nekdo, ki revije in zbornika ni prebral? Ko bo komisija Ministstva za kulturo RS v sodelovanju z I. B-jem izdelala merila in kriterije za red (t.j. urejanje revij in zbornikov), bomo morda razmislili tudi o takem urejanju, ali pa se bomo, kar je verjetneje, odrekli simbolichne subvencije.
Glede chrkarske pravde: Ja, ko bi se imeli s kom pravdati. S poniglavostjo I. B-ja brez argumentov se namrech ne moremo.
Glede sploshnega vtisa moram dati avtorju priznanje, ker je ocena nekaj posebnega, namrech I. B-ju je uspelo v Knjizhevnih listih predstaviti dve knjizhni stvaritvi, ne da bi omenil eno samo ime ustvarjalca ali en sam utrinek iz vsebine kakega prispevka v reviji in zborniku. Zato bom prav s tem odmevom utemeljeval odmevnost revije. (Odmevnost je namrech eden od poglavitnih pogojev v merilih in kriterijih za pridobitev subvencije na javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS.)
Domnevam, da je avtor ocene Igor Bratozh in da v Knjizhevnih listih vedo, da so sosnovalci javnega mnenja v slovenski kulturi in vestni uporabniki meril in kriterijev (t.j. razvrshchanja revij in knjig ter avtorjev) na podrochju zalozhnishtva v nashi dezheli.
Naj "obstane v chasu kot dokument". Trajno se vas spominjam.
Celovshki tednik Nedelja o Starosvetnih spevih Leva Detele
Janko Ferk
NOVE PESNITVE LEVA DETELE
Zbirko Starostni spevi mu je zalozhila Revija SRP v ediciji Pogum. Detela knjigo ni le napisal, temvech tudi "lastnorochno ilustriral".
Starostni spevi so Detelova deveta pesnishka knjiga. V samosvojem prepletu lirske izpovedi in epsko razvejene ekspresivnosti avtor ponuja z raznovrstnimi transformacijami izoblikovani preskok v labirinte resnichne ali navidezne zgodovine, v kateri so meje med realnim in nadrealnim zabrisane. Pesnishki svet je bipolaren in se vchasih stopnjuje v represivne anomalije.
Poudariti je treba, da je zbirka natisnjena v "reformirani bohoričici" (oziroma bohorichici), kar ji daje svojevrsten pechat. Verzifikacija se torej bere tako: "Zhe dvigne Cezar mech,/ da pokori dezhelo na en mah." Vsekakor nova poteza slovenske lirike.
Lev Detela: Starostni spevi s shtevilnimi pesnikovimi lastnorochnimi ilustracijami. Revija SRP, Pogum, Ljubljana 1999. Broshura; 73 strani; shil. 80.
POPRAVEK
Starosvetni spevi Leva Detele
V recenzijskem sestavku Janka Ferka Nove pesnitve Leva Detele (26. 3. 2000, str. 10) se je pripetila neprijetna napaka. Nova pesnishka zbirka Leva Detele pri ljubljanski zalozhbi SRP ima naslov Starosvetni spevi in ne Starostni spevi. Avtor Detela je namrech napisal fiktivno lirsko-epsko zgodovinsko pesnitev o Juliju Cezarju, starem svetu (zato starosvetni spevi) in pozabljenih ljudstvih. Knjiga s shtevilnimi lastnorochnimi avtorjevimi risbami je natisnjena v novi reformirani bohorichici (č = ch, š = sh, ž = zh). Kupi se lahko pri ljubljanski zalozhbi Mihelach, Dunajska 23, in na urednishtvu SRP, Ljubljana za shil. 80.-. Ogledati si jo je mogoche tudi na intemetu (www.revijasrp.si).