Revija SRP 49/50

Rajko Shushtarshich

Dokument 2
Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
m.sh.1339427, d.sh.71461965, b.r. 02017-51612450
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, februar, marec 2002

 

ODPRTO ZAPRTO PISMO VI
 
Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
Cankarjeva 5, Ljubljana
Merila in kriteriji MK RS – konkretno

 

— ZADEVA: PRIPOROCHILO za pridobitev statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju slovenske kulture za Tomazha Kosmacha
 
 
Komisiji za dodeljevanje statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju slovenske kulture

Ko sem prvich bral Kosmacheve kratke zgodbe, mi je moj filistrski instinkt govoril: nagnusno, neprebavljivo, namerno shokantno; skratka, zgrazhanja vredno pisanje. Potem pa, ko sem zgodbam pustil, da delujejo, takim, kot so (brez predsodkov), sem si moral priznati: saj to je ravno tisto – pisanje o zhivljenju, ki ga nochemo videti.

Zgodbe, kot so Kosmacheve, so nepogreshljive v Reviji SRP. Brez njih bi v reviji nekaj manjkalo, nekaj plasti chloveshke dushe bi zamolchali. Che jih ne doumemo, nich zato, gremo mimo, jih preskochimo. A kakshen privilegij je to, da jih doumemo in ostanemo celi – v svoji vzvisheni samopodobi. To prav dobro razumemo.

Ker je komisija Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Tomazhu Kosmachu zhe zavrnila vlogo za pridobitev statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju kulture, si kot odg. urednik Revije SRP dovoljujem rechi, da se je v utemeljitvi svoje odlochitve zmotila.

Tomazh Kosmach po obstojechih kriterijih in merilih nedvomno izpolnjuje pogoje, ki so potrebni za pridobitev statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju slovenske kulture.

 

UTEMELJITEV :

— Izshli sta mu dve knjigi, zbirki novel (ali kratkih zgodb): “Driska”, leta 1997 in “Zhalostno toda resnichno”, leta 2001 (naslov slednje je zgovoren).
— Objavlja v tako rekoch vseh literarnih revijah v Sloveniji, od Kopra do Maribora, in seveda tudi v Ljubljani.
— Je med devetimi izbranimi avtorji v “Antologiji slovenske kratke proze”, ki je letos izshla v Zagrebu in bo izshla she v drugih evropskih dezhelah. (Bo torej med slovenskimi avtorji, ki bodo v cvetniku – zborniku leposlovnih stvaritev, in bodo prevedeni v vech tujih jezikov.)
— Njegova chrtica “Zapor” (scenarij) chaka na upodobitev pri Filmskem skladu Slovenije.
 
V Reviji SRP smo objavili:
Tomazh Kosmach, Vera v ljudi, 31/32, 13
Tomazh Kosmach, Zhenske stvari, 31/32, 15
Tomazh Kosmach, Najboljshi prijatelj, 31/32, 17
Tomazh Kosmach, Rolling Stones, 35/36, 22
Tomazh Kosmach, Psihichna impotentnost, 37/38, 18
Tomazh Kosmach, Ja, takshen sem bil, 37/38, 20
Tomazh Kosmach, Z Evstahijem, 39/40, 48
Tomazh Kosmach, Chrni humor, 41/42, 18
Tomazh Kosmach, Polnjene paprike /tri chrtice/, 43/44, 42
Tomazh Kosmach, Jajca, 45/46, 40
Pripravljeno za objavo: Pogrebci /dve chrtici/, 49/50

Navedeni prispevki so objavljeni v dveh medijih: v revialni knjizhni obliki in v elektronskem mediju. Ogleda si jih lahko vsakdo, in tudi prebere, ker so objavljeni v posodobljeni bohorichici (na i.a.: http://www.revijasrp.si).

 

S sposhtovanjem
za zavod: Revija SRP
poobl. oseba za zastop. (v. d. dir.)
in odg. ur. Revije SRP
Rajko Shushtarshich
 
______
Op. ur.: Dokument je konkreten primer diskriminatorne uporabe pogojev, meril in kriterijev na Ministrstvu za kulturo RS pri dodeljevanju statusa samostojnega ustvarjalca na podrochju slovenske kulture.

 

 

 

— ZADEVA: ODMEVNOST revije in zbornika (kot merilo in kriterij oz. razpisni pogoj za pridobitev subvencije MK RS):

 

Knjizhevni listi o Reviji SRP 47/48 in zborniku Bohorichica

 

Srp 47-48, zbornik Bohorichica
Revija Srp, ki je oktobra 1999 uvedla
“staro-novopis”, poenostavljeno oziroma
posodobljeno bohorichico, z novima izdajama,
torej z redno dvojno shtevilko in Bohorichico –
Zbornikom revije Srp 2001 nadaljuje chrkarsko
vojno za opustitev "turshke gajice, ki prihaja z
onkraj Kolpe” in s tem odpravo zdajshnjih
shumnishkih zadreg uporabnikov slovenshchine
(ochitno predvsem pri uporabi novih
informacijskih tehnologij). V novi dvojni shtevilki
so brez opaznejshega reda nanizani chlanki, ki
sodijo v zgodovino omenjenega
chrkarskopravdnega "projekta", poezija in proza,
prevodi in drugi spisi, podobno pa je z
zbornikom, ki je natisnjen ochitno zgolj v
hotenju, da obstane v chasu kot dokument
“projekta”. Revija, ki slovenskemu ministrstvu za
kulturo ochita, da zhe leta dobiva bistveno prenizko
subvencijo, ob zadnjih dveh publikacijah
poskrbi tudi za poseben primer zalozhnishke
racionalnosti in v obeh natisne najmanj sedem
istih besedil. I. B.
_____________________________________________
Delo, Knjizhevni listi, 5; 18. februar 2002
 

 

______________

Op. ur.: Glede zalozhnishke neracionalnosti: I. B. najbrzh ne ve, kaj je zbornik. Spregleda pa, da smo naklado revije prepolovili, izhaja le she v 300 izvodih, zato pa je dostopna na internetu. (Natanko osem besedil iz Revije SRP 47/48 je torej objavljenih kar shtirikrat.)

Glede subvencije, ki jo revija prejema od Ministrstva za kulturo RS: I. B. napeljuje, da je le-ta previsoka. (Ja, za en milijon SIT letno smo odprli kar nekaj brezplachnih delovnih mest.)

Glede opombe o urejanju revije in zbornika "brez opaznejshega reda": Kako naj ga opazi nekdo, ki revije in zbornika ni prebral? Ko bo komisija Ministstva za kulturo RS v sodelovanju z I. B-jem izdelala merila in kriterije za red (t.j. urejanje revij in zbornikov), bomo morda razmislili tudi o takem urejanju, ali pa se bomo, kar je verjetneje, odrekli simbolichne subvencije.

Glede chrkarske pravde: Ja, ko bi se imeli s kom pravdati. S poniglavostjo I. B-ja brez argumentov se namrech ne moremo.

Glede sploshnega vtisa moram dati avtorju priznanje, ker je ocena nekaj posebnega, namrech I. B-ju je uspelo v Knjizhevnih listih predstaviti dve knjizhni stvaritvi, ne da bi omenil eno samo ime ustvarjalca ali en sam utrinek iz vsebine kakega prispevka v reviji in zborniku. Zato bom prav s tem odmevom utemeljeval odmevnost revije. (Odmevnost je namrech eden od poglavitnih pogojev v merilih in kriterijih za pridobitev subvencije na javnem razpisu Ministrstva za kulturo RS.)

Domnevam, da je avtor ocene Igor Bratozh in da v Knjizhevnih listih vedo, da so sosnovalci javnega mnenja v slovenski kulturi in vestni uporabniki meril in kriterijev (t.j. razvrshchanja revij in knjig ter avtorjev) na podrochju zalozhnishtva v nashi dezheli.

Naj "obstane v chasu kot dokument". Trajno se vas spominjam.

 
V vednost:
Marjeta Kajzer
ur. Knjizhevnih listov
 
odg. ur. Revije SRP
Rajko Shushtarshich
V Ljubljani, na pomlad 2002

 

 

 
— ZADEVA: ODMEVNOST edicije Pogum Revije SRP
(kot primer pomote v zamejskem tedniku ob odmevu na prvo slovensko knjigo v novodobni bohorichici ):

 

Celovshki tednik Nedelja o Starosvetnih spevih Leva Detele

Janko Ferk

NOVE PESNITVE LEVA DETELE

 
Lev Detela, slovenski pesnik in pisatelj na Dunaju, je v letih med 1964 in 1998 objavil trideset proznih in pesnishkih knjig v slovenshchini in nemshchini. Svojo – verjetno – najvazhnejsho knjigo pa je izdal lani v zalozhbi Nove revije, romaneskno dokumentacijo Emigrant. V prejshnjih desetletjih so Levu Deteli knjige izdajali predvsem tako rekoch mednarodno, celo v Londonu ali Canberri, domacha Ljubljana ga je prezrla. Po osamosvojitvi Slovenije lahko objavlja doma. Po Emigrantu so mu v Ljubljani, prav tako she v lanskem letu, izdali pesnishko zbriko.

Zbirko Starostni spevi mu je zalozhila Revija SRP v ediciji Pogum. Detela knjigo ni le napisal, temvech tudi "lastnorochno ilustriral".

Starostni spevi so Detelova deveta pesnishka knjiga. V samosvojem prepletu lirske izpovedi in epsko razvejene ekspresivnosti avtor ponuja z raznovrstnimi transformacijami izoblikovani preskok v labirinte resnichne ali navidezne zgodovine, v kateri so meje med realnim in nadrealnim zabrisane. Pesnishki svet je bipolaren in se vchasih stopnjuje v represivne anomalije.

Poudariti je treba, da je zbirka natisnjena v "reformirani bohoričici" (oziroma bohorichici), kar ji daje svojevrsten pechat. Verzifikacija se torej bere tako: "Zhe dvigne Cezar mech,/ da pokori dezhelo na en mah." Vsekakor nova poteza slovenske lirike.

 

Lev Detela: Starostni spevi s shtevilnimi pesnikovimi lastnorochnimi ilustracijami. Revija SRP, Pogum, Ljubljana 1999. Broshura; 73 strani; shil. 80.

______________________
Nedelja, Celovec, 26. marec 2000

 

 

POPRAVEK

Starosvetni spevi Leva Detele

 

V recenzijskem sestavku Janka Ferka Nove pesnitve Leva Detele (26. 3. 2000, str. 10) se je pripetila neprijetna napaka. Nova pesnishka zbirka Leva Detele pri ljubljanski zalozhbi SRP ima naslov Starosvetni spevi in ne Starostni spevi. Avtor Detela je namrech napisal fiktivno lirsko-epsko zgodovinsko pesnitev o Juliju Cezarju, starem svetu (zato starosvetni spevi) in pozabljenih ljudstvih. Knjiga s shtevilnimi lastnorochnimi avtorjevimi risbami je natisnjena v novi reformirani bohorichici (č = ch, š = sh, ž = zh). Kupi se lahko pri ljubljanski zalozhbi Mihelach, Dunajska 23, in na urednishtvu SRP, Ljubljana za shil. 80.-. Ogledati si jo je mogoche tudi na intemetu (www.revijasrp.si).

_____________________
Nedelja, Celovec, 23. april 2000

 

______________
Op. ur.: Glede trikratne pomote v navedbi naslova knjige pripomnjamo, da je ta skrajno nerodna, che ni tako rekoch neverjetna. Tudi napako v zakljuchku prvega odstavka “izdali pesnishko zbriko” pushchamo zaradi verodostojnosti ponatisa.
Glede navedbe v popravku o prodaji pa: da knjige v urednishtvu ni bilo mogoche kupiti. V prodaji je bila she v knjigarni KONZORCIJ, Zalozhba Mladinska knjiga, Slovenska 29, Ljubljana.
Glede vtisa o vsebini Starosvetnih spevov priporochamo branje sestavka O Starosvetnih spevih Leva Detele izpod peresa Marjana Tomshicha iz Kopra, ki ga objavljamo v Chitalnici v tej shtevilki SRPa.

 

ODPRTO ZAPRTO PISMO VII