Revija SRP 49/50

Ciril Gale

 

MOJSTER AKIM – MAK

(Karikaturist Maks Toboljevich)

 

Karikaturist, ki ga predstavljamo ob njegovi 80-letnici, je danes med sploshno publiko manj znan, tako da ni uvrshchen npr. v Slovenski kdo je kdo (1999). Temu seveda prispeva dejstvo, da v zadnjih letih ni vech aktiven, toda po drugi svetovni vojni in vse do zachetka devetdesetih let prejshnjega stoletja, torej vech desetletij, je bil izjemno plodovit in je sodil med prva imena slovenske karikature pa tudi stripa ali chasopisne slikanice. Svoje karikature je podpisoval s psevdonimom AKIM, stripe pa z MAK.

Maks Toboljevich se je rodil v Ljubljani 15. avgusta 1922. Tu se je tudi sholal od osnovne shole do fakultete; diplomiral je arhitekturo. V pogovoru z avtorjem teh vrstic je o svojih zachetkih povedal:

– Med drugo svetovno vojno sem skupaj s Francetom Urshichem in Franetom Milchinskim – Jezhkom urejal in izdajal satirichni list Bodecha Nezha in drugo satirichno-propagandno gradivo. Med tem so bile tudi moje prve karikature s politichno poanto. Podpisoval sem jih z ilegalnim imenom Akim. Takoj po vojni sem zachel risati za Pavliho, pa tudi za Ljudsko pravico in druge liste. Ko sem med vojno delal v ilegalni tiskarni, nisem imel nekega obveznega delovnega chasa. Ko sem po vojni diplomiral, sem se kot shtudent in honorarni karikaturist zhe tako navadil na zhivljenje “svobodnega umetnika”, da sem zhelel ostati v poklicu, ki bi mi takshno zhivljenje omogochal she naprej. Tako sem se zaposlil pri Pavlihi. Ko sem postal urednik, sem sicer moral biti vech chasa na urednishtvu, ampak to se mi je zdelo razumljivo.

Kot sam pravi, nikoli ni imel ambicij po nagradah in je le redko sodeloval na karikaturistichnih razstavah in festivalih, kjer obichajno podeljujejo shtevilne nagrade. Prejel je le eno nagrado: “Pjerovo” iz Beograda, imenovano po znamenitem srbskem karikaturistu Pjeru Krizhaniću. Risal je t. im. chiste vice, druzhbeno satirichne karikature in tudi stripske slikanice, ki so izhajale v Pavlihi in za katere je tekste v prozi ali verzih vechinoma pisal avtor, ki se je podpisoval VIK. V chasu socialistichne oblastnishke strogosti je bil Toboljevich zhe tako rekoch utrjen v politichni kritiki:

– Ko sem se s tem ukvarjal med vojno, sem tvegal zhivljenje. Morda je bilo takrat v meni vech mladenishke zagnanosti, vendar pa se tudi po vojni nisem bistveno spremenil. Med karikaturisti sem zmeraj najbolj cenil tiste, ki se s tem ukvarjajo poklicno, z vso odgovornostjo, tudi materialno. Z veseljem sem opravljal delo, ki mi je bilo spochetka dolgo hobi, potem pa je postalo moj poklic. Poklic, za katerega sem se formalno izobrazil, pa je postal moj hobi, saj sem vchasih kot arhitekt kaj naredil za prijatelje, tudi na podrochju industrijskega oblikovanja in interierov, kar me je posebej zanimalo.

Znachilnosti Toboljevichevega obsezhnega risarskega opusa so prepoznaven stil, uravnotezhena in tehnichno zanesljiva risba, ki je dosledna v bolj tradicionalnem nachinu brez oblachkov tako v karikaturi kot v stripu (teksti so zmeraj pod slikami) ter plodna duhovitost. Tudi na podrochju stripa (stripske slikanice) se z zglednimi dosezhki vpisuje v slovenski likovni spomin.

 

______________
Maksa Toboljevicha predstavljamo s pasico iz njegovega stripa (avtor besedila: VIK) Smucharski as (izhajal v Pavlihi 1967/ 1968) in s karikaturo Slovenski cestni krizh, ki se zdi, cheprav je bila narisana pred kakshnimi tridesetimi leti, tako rekoch vechno aktualna. (Op. ur.)