Revija SRP 47/48

René Sully Prudhomme

 

RAZBITA VAZA
(Le Vase brisé)

 

Vazo, ki v njej verbena mre,
je udarec pahljache ranil;
udarec dotik je bil le,
noben ropot ga ni oznanil.
 
Toda rahla udarina
zajeda vsak dan se v kristal;
v pohodu vztrajna in nevidna,
pochasi sega skoz ves pokal.
 
Njena chista voda izkapljá;
svezhina cvetja je izpita;
zhe vsakomur jasna stvar je ta:
roke stran, vaza je razbita!...
 
Tako ljubecha roka vchasih
z dotikanjem srce zadene.
Razcepi srce se pochasi,
nashe ljubezni cvet ovene.
 
Na videz she célo ostane,
a chuti joka porast na dnu
svoje fine, globoke rane...
Razbito je!... Ne blizhaj se mu!...

 

 

(iz franc. prev. I. Antich)

 

_____
Pesem je bila zhe prevedena v slovenshchino, in sicer pod razlichnimi naslovi: Pochena vaza (J. E. Krek, 1919), Pocheni vrch (M. Pretnar, 1920), Ubita vaza (D. Ludvik, 1942), Natrta vaza (P. Jarc, 1980). "Pochena" in "natrta" sicer ustreza vsebini, ne pa izvirniku (briser – razbiti; "natreti" – fr. entamer); vaza (fr. vase, m. sp.) ni isto kot vrch (fr. cruche, zh. sp.); "ubita" je "pretezhka" oznaka. Verbena (fr. verveine) je ime iz lat. za slov. sporish. Verzi izvirnika so osmerci (tukaj 8-9 zlogov). (Op. prev.)