Revija SRP 47/48

Marijan Mauko

 

OB DVESTOLETNICI PRVE SLOVENSKE LAICHNE PESNISHKE ZBIRKE

 

Od 1801 do 2001 je preteklo dvesto let.

23. malega travna (aprila) leta 1892 je imel Gr. Jereb v slovanski chitalnici v Trstu predavanje:

"Pavel Knobelj,
slovenski pisatelj in skladatelj."

Takrat je bilo v modi ciriliziranje slovenskih druzhinskih imen (izvirnik imena: Paul Knobel).

"Obchina Orehek se razprostira na juzhnovzhodni strani silovitega Nanosa, od katerega je do nje poldrugo uro hodα. Stopivshemu na Goli vrh poleg vasi Orehek, odpre se ti vsa krasna in znamenita pivshka ravan." (cit. G. Jereb, LZ 1892).

Paulus Knobell (tako je zapisano v krstni knjigi) je privekal na svet 24. januarja 1765 v vasi Orehek, krshchen pa je bil v Hrenovici.

Naslov bi se moral glasiti:

Paul Knobel: slovenski pisatelj in skladatelj ter uchitelj, prevajalec, pesnik nabozhnih pesmi, prvi slovenski pesnik, ki nam je dal poduk iz bontona, prvi posvetni pesnik z najstarejsho tiskano slovensko pesnishko zbirko, poshtenjak med pesniki in pesnik ponarodelih pesmi.

 

Paul Knobel: uchitelj.

Od 1792 – 1795 je po kroniki osnovne shole rechenega trga uchiteljeval tam. Potlej pa v Kranju do 1808, nato je uchil v Vishnji gori na Dolenjskem, konchal v Tomaju, kjer je v tomajski mrlishki knjigi zapisano, da je umrl dne 22. oktobra 1830.

 

Paul Knobel: skladatelj.

Napisal je latinsko "Missa simplex", rokopis shteje 17 listov navadnega notnega papirja.

Med ostalino v Tomaju je tudi 22 nabozhnih pesmi, od tega 10 z napevom, ki jih Jereb priporocha nashim glasbenikom in potrdi z notami k tej sedemkitichni v 8 – 8 - 7 -7 zlozhnem metru, kjer je uporabil za predpisani meter tudi tri splavitve zlogov v zadnji vrsti 7. kitice (tudi Presheren je splavljal zloge, celo po tri v vrsti za predpisani meter).

 

Paul Knobel: prevajalec.

Prevedel je povest nemshkega kapucina Martina Cochema: Ena lepa inu brania vredna historia od te po nadounu ven izgnane svete Grafnie Genofefe. Povest so ponatisnili 1818 v Celju. Danes bi takshnemu prodajnemu uspehu "historije" rekli hit.

 

Paul Knobel: nabozhni pesnik. Presheren:
   
Zahvala za letno
(7 kitic)
Zdravica ob novini leta 1844
(8 kitic)
   
Dobrotliv nebeshki oche!
Per tebi je vse mogoche,
Vse stvari skerbnu redish,
Posebnu za nas skerbish.
Chor:
Spet terte so rodile,
Prijatli, vince nam sladko,
Ki nam ozhivlja zhile,
Serce razjasni in oko.
Ki vtopi ...
B o d' zahvalen trojni Bog,
Oche, Sin nu sveti Duh,
Ocha nash!
Za vse gnade, k' nam jih dash.
 
2.
Dash nam pamet, moch in zdravje,
De vsak svoje del opraule;
Zhegnash nam zhitno pole,
Drevje, trte, de rode. –
 
3.
V' chas pokazhe in nau,
De bo rodovitu, polnu.
Al pregreha vse vmori,
De se greshnik pokori. –
 
4.
Vunder chudnu vse regirash,
tukaj vzamesh, tam pogmirash;
che nas danas pokorish,
Jutri zhe nas preskrbish. –
 
5.
Che nam susha, mocha zhuga,
Ali bolezni nadloga;
In'te zgrevan' prosimo,
Gnade domu nosimo. –
 
6.
Che smo v' grehe zakovani,
K'tebi z' grevanmi solzami
Zdihnemo, nam odpustish,
In oblubish paradizh.
 
7.
Zhegnaj ocha! Kar prejmemo
S' tvojih rok, de v'mir vzhijemo,
Daj nam tukaj brumni bit,
Enkrat k' teb' v' nebesa pridt.

Zhe zato, kar je do zdaj povedanega, bi Knobel moral imeti svojo vrstico v Leksikonu CZ - pa je nima, cheprav je Preshernov uchitelj. Presheren je Knobla seveda prekosil v splavljanju zlogov iz vrste, da imash predpisano shtevilo zlogov v vrsti. V Preshernovem Sonetnem vencu je splavov kot maka. "S Parnasa moj'ga rozhice pri'chjoche" ima ob dveh splavih she en zlog prevech. Knobla so stlachili med bukovnike. Prvenstvo tega Primorca je Kranjce tako razkurilo, da jih ni sram niti takshnih potez. Potez, s katerimi so izlochili tudi koroshke, shtajerske in druge pisce iz igre. Kranjci pach niso prenesli prvenstva tega Primorca.

Che merish, meri z istim metrom.

 

Knobel nam je dal prvo lekcijo bontona v uvodu pesmi:

Od perdca

"Tukei morem zamerkat, de v' eni tovarshiji pred ludmi perdeti je vender vselei nespodobnu. Kdur tedei za volo zdravie perdca zadrzhat nesmei, nei ga sai iz kashalenam ali vsekavanjam spreimi, de se nebo slishal."

Duhovito se je poigral in prdcu pravi "jetnik".

Toda saj Knobel ni padel zaradi "jetnika". Kdo pa je sploh vedel za tisti Vodnikov epigram, che ga je sploh res Vodnik zapisal na drugo stran prve platnice prve slovenske pesnishke zbirke (Knoblove)?

 

Paul Knobel: posvetni pesnik.

Avtor prve slovenske tiskane posvetne pesnishke zbirke.

Shtiri pare
kratko - chαsnih
NOVIH PESMI,
 
Od Paula Knobelna skovane,
Inu Kraincam za spomin dane.
 
Pervich vun dane.
V' KRAINI,
per Ignac Kremshari. 1801.

(tekst naslovne strani)

Zakaj je izpadel iz slovenske literarne zgodovine? Zaradi jezika? Ne, saj se lahko meri s Strojevim:
 
KER,SHANSKU
PREMI,SHLUVANJE
 
K' podvuchennju, inu k'troshtu za vbozhne, inu take ludi, ka-
teri se morejo za svoj zhivesh terdu truditi.
 
OD
JOANNEZA STROJA,
V' LUBLANSKI
DUHOVNI HISHI MASHNIKA
V' LUBLANI,
PER JOAN. FRIDER. EGER
 
1783.

Mesti Ljubljana – Lublana in Kranj – Krain she nista imeli pociriliziranih imen. Hrvashki Stroj je prishel v Leksikon CZ, nashega Stroja pa v njem ni.

 
Jamranje enga zastarenga inu zaerjavenga deklicha
(12 kitic)

Presheren (1800 – 1849) je prepesnil tudi idejo iz druge kitice "Jamranja" v svoji prvi objavljeni slovenski pesmici "Dekletom" (ob. leta 1827).

Danes, ob dvestoti obletnici prve slovenske pesnishke zbirke o tej Knoblovi knjigi celo gimnazijci ne vedo nich. Tako mogochna je she zagretost nashih rojakov.

Vodilni panslavist Levstik (1831 –1887) je zarjul na Levca (1846 –1916), da zhrtvuje vse do zadnjega Slovenca, do zadnjega cempera za slovansko stvar. Tak Levstik je celo dvomil o letnici Knoblove knjige.

Do sedaj she ni znanstvene izdaje "originalnega" Presherna, da bi videli, kako klestijo njegove pesmi. Ko torej beremo Presherna, beremo izdelke vsemogochnih – preshernoslovcev. To delajo predvsem zato, da zasluzhijo in prikrijejo slovaniziranje slovenskega knjizhnega jezika, ki so mu leta 1849 vzeli abecedo in jo zamenjali s "cheshko" cirilico, cirilishke neslovenske chrke v latinici pa zamaskirali v pravopis. Od 1849 do 1912 je bilo poslovanjanje slovenskega knjizhnega jezika najbolj uspeshno in s tem se je tudi pogovorni jezik oddaljil od pogovornega na jezikovni meji, tako da je danes za Slovenca ob tej meji slovenshchina zhe tuj jezik. Namesto da bi se slovenshchina plemenitila iz svojih narechij, se debeli iz slovanskih jezikov.

Ko je to ciriliziranje Preshenovih pesmi opazil Janez Vesel Koseski, je zagrozil, da "prec iz groba prigromi". Zato je moral Koseski pasti. Mrtvi Presheren pa se ni mogel braniti. Pasti je moral Janez Vesel Koseski, ki nam je daroval drzhavo:

Kron sedmero bleshi v shkrlatu sedezha tvojga,
Silnih narodov devet varje ti slavo in dom,
Sme se iz temnih usod priblizhati zvesta Slovenija?

In zhe smo prvich v zgodovini dobili samostojno drzhavo Slovenijo, enakovredno med sedmimi kraljevinami cesarstva.

She nekaj verzov, ki Koseskega dvigajo na sam vrh nashe politichne poezije:

Kdor ne sposhtuje se sam, podlaga je tujchevi peti.
*
Biti slovenske kervi, bodi Slovencu v ponos.
*
Jezik ochistite peg, opilite gladko mu ruho,
Kar je najetega v njem, dajte sosedam nazaj.
*
Deklice nashe so kot limberja(lilije) cvet,
So vitke kot jelke, njih usta so med.
 

Koseski je, kot vidite, pesnil v "novishki" slovenshchini. Je povrhu prvi Slovenec, ki ni pesnil v svojem narechju. Nash Tirtej, ki so ga zaradi politichnih prividov likvidirali.

Presheren je zhrtev panslavistichnih blodnjav: en jezik od Urala do Triglava.

Dve teoriji o Preshernovi slavi:

1. Neki dobichkar je kupil od obubozhanih Preshernovih dedichev preostale neprodane izvode POEZIJ – Presheren je prodal le 38 izvodov. Ta dobichkar je z dobichkom prodal Preshernove POEZIJE, ko ga je naredil slavnega.

2. Presheren za chasa zhivljenja ni bil slaven. Shele ko je Rus ukazal slovenskim panslavistom, so ga ti povzdignili na tron. Od takrat Presherna "glancajo" da sije kot najvechji slovenski pesnik.

Pesnik pozhganih knjig Cankar je zaklel: "Vrzhesh nekaj Slovanov v pesem in zhe si najvechji slovenski pesnik."

Dezhman se je prodal Nemcem za sluzhbo v Dezhelnem muzeju, Presheren se je prodal za advokaturo v Kranju. Oba sta se ponemchurila. Presheren je umrl kot nemshki pesnik. Janez Vesel pa kot slovenski, cheprav je zachel kot nemshki. Presheren zato ni primeren vzor mladim in za drzhavna priznanja umetnikom. Tu ga celo Paul Knobel nese! Kot veste, se je Majar, tisti, ki nam je podtaknil Matjazha na Peco, posrbil in do smrti pisal v srbski cirilici. Celo slavnemu Mikloshichu se je zmehchal trdi ch od veselja po rajzhi v dezheli Shkripetarjev, ki jo je sponzoriral srbski knez.

Vendar ne sodite preostro Presherna in njegovih sodobnikov, ker je bil to chas, ko je bil Dunaj nabolj uspeshen v ponemchurjanju svojih dezhel in kraljestev. Tisti, ki niso zaupali svojemu narodu, so pach v grozi padli Hrvatom, Rusom in Srbom v bratski objem. Slovenski usihajochi studenchek je po zaslugi ocheta slovenskega naroda Bleiweissa in Koseskega narasel v shumec in 1. januarja leta 1883 je borna slovenshchina povzdignjena v uradnishki jezik, do takrat je bila v "Laibachu" nemshchina prvi uradnishki jezik in italjanshchina v "Lubiani" drugi.

Toda tudi ta sijajna zmaga slovenske politichne zavesti je do sedaj v Sloveniji kot prepovedana. In to samo zato, ker je ne morejo pripisati Preshernu, ampak gre zasluga Veselu. Nobene uradne drzhavne proslave dneva, ko je postala slovenshchina obvezni jezik drzhavnih uradnikov. Zato je padel Koseski.

Vrnimo se h Knoblu:

Paul Knobel je torej lahko danes "nobel" (Ivo Antich) in chas je zhe, da bi bila njegova poezija tudi v chitankah. Klasik.

 

Knobel takole opeva krompir:

Od podzemelskih jabuk

(9 kitic)

1.
En nov gostach je prishal v Krain.
Chasti jen hvale vreden,
Pred nekei leitmi tukei zain
Nei veidil skor nobeden;
Vikshi so ga perporochvali
Deb' ga z chastjo gor vzeli;
En dober mozh je, smo spoznal,
De smo ga vsi veseli.
2.
 
Gospod Krumpir je ta gostach,
Dost dobriga je sturil,
Tu spricho Gospod, kmet, berach,
Lakote je pomoril.
On dosti jezar ludem
Cheva, trebuh reshiril,
Tud dosti kasht jen shkrin per tem
Je 'z zhitam namtril.
Krompir se je prijel v Sloveniji proti koncu 18. stoletja. Prinesli so ga Shpanci iz Peruja v 16. stoletju. V zadnji, osmi kitici Knobel she razlozhi, da zhenske iz krompirja delajo skrob, ki otrdi blago. Torej: urejena zhenska je lepa.
De jm na glav' terdu stoje
Kader prijatle imajo.

 

Paul Knobel: poshtenjak med pesniki.

Ta zbozhani (obubozhani) Bogatec
(13 kitic)
Kai hochem vbog pivchek zachet
Vse moje sim zapravil,
Noben mi noche vech verjet,
Nich nimam deb zastavil,
(...)
 

Ta vrstica je morda ujezila blagega Vodnika: ker je "zlato prijatelcam zdeilil"?

Morda 10. kitica te pesmi:
 
 
De nebu mog' nobeden rech
De neisim nich prishparal
Tok li stopite kje za pech,
Noter v' kahlo sim spravil;
Odkrite jen sezhte na dnu,
Drek vas gvishnu spekal nebo.

Nad ushi se nihche ni spravil. Poglejmo zadnjo, 12. Kitico, morda je ta tista, ki je razkachila ljudi brez ritti?

 

Koker hitru dusho pustim,
Slecte mi Hlache z ritti,
Nei perstopi vsaktiri rad!
Inu nei me pishe od zad!
Potlei bo blagor meni.

V "ritt" me naj pishejo tisti, ki so ob branju te pesmi "pihnili Knoblu" od zad. Cheprav je Paul Knobel lepo zapisal, da je ta pesem:

Ta zbozhani Bogatec (tako kot Preshernova Leonora): Iz nemshkiga prekovana inu poglajena.

Pesem: Taistim, kateri se ptujh zhen deilezhni sture (15 kitic)

Da je Presheren pesnil pod vplivom uchitelja, mojstra Knobla – za vzorec she 8. kitica pesmi Taistim zhenam, katere niso z enim mozham zadovolne, kjer Knobel grozi zhenskam in moshkim, in za primerjavo nekaj tipichnih Preshernovih grozhenj zhenskam:

5.
 
Jest en' taki zheni
Bi rad za sodnika bil,
Po nienim zhivlenj
Vmerjeno sodbo sturil:
Od temena do konc nog
Bi j nalozhil nadtog,
Deb vech ne zhelela
Mozhu nastavlati rog;
 
6.
 
Vse lase jen dlake
Vsakega posebe b' zruval,
Potem pa lukne, zhlake
Z trepetinam zalival;
Nohte b' j porezal prech,
Rane b' mogu kovach zapech
Jezik s korrenino
B' hotel zdreti psam vrech;

Knobel grozi na ta nachin enako zhenskam in mozhem. Presheren pa predvsem devicam:

Strunam: "ak' se ne usmili kmalo,//mor'te utihnit' vekomaj!"
Dekletom: "varji, varji, da priletna//samska se ne bosh jokala!"
Pod oknom: "Ti si kriva,// ljubezniva//deklica neusmiljena!"
Proshnja: "Po drugih se oziraj, // ne morem ti branit';"
Kam?: "da pred njeno oblichje ne smem/"
Ukazi: "al' pochakaj, da to bit'//v prsih neha – srce/"
Prekop: "Odkopan pevec lezhal je zjutraj vrh zemlje/"

Mar Preshernova (Levstikova) varianta ZARJAVELA DEVICA in Knoblova JAMRANJE ENGA ZASTARENGA INU ZAERJAVENGA DEKLICHA potrebujeta pojasnilo?

2.
 
Lepota je zginila
S' ktiro sim jest poprei
Zhlahtnu cirana bila,
Preshla je z' mene zdei:
Moje erdeche lica
So ble gladke, volne
So zgreblene, blede,
Oje! oje, blede!
Falila sim srotica
Vselej bo men' gorje!

Presheren je v Dekletam skochil v sveto pismo, tako kot je to storil dvajset let pred njim Paul Knobel v "Jamranju":

10.
 
Che vender nei Herodezh
Mojga lubga vmoril,
Taku falil ne bodesh
Kdur bosh mene dobil:
Sim she mlada divica,
Neimam she dosti lejt,
Ne vech ked shestdeset
Le shestdeset jen pet,
Kdur che mene dobit
Nesmei dvejst lejt star bit.

Knoblov humor spominja na zhivahnost, ki veje iz del Janeza Svetokrishkega (1647 – 1714).

Vodnik vodi in je nash prvi politichni pesnik. Nash prvi velikii slovenski pesnik je in ostane – Janez Vesel. Napisal je prvi slovenski sonet Potazhva (1818) in s tem dokazal, kar je bilo potrebno dokazati, da je namrech takrat zhe bil chas tudi za sonet. – Presheren je pricapljal za svojim vodnikom Janezom Veselom Koseskim s svojim prvim sonetom shele chez 13 let – leta 1831.

Presheren je posthumno postal nash drugi "najvechji politichni pesnik". Predvsem po zaslugi panslavistichnih agitk, kot jih lepo nashteje France Kidrich: "Mater Slavo" (Rusijo), predstavnico celokupnega slovanstva, nahajamo v Preshernovi pesmi vse od chasa, ko se je seznanil z zadevnimi Kollarjevimi teksti – beri po kronoloshkem redu pesnitve Krst, Jezike vse, Gospodu Izm. Sreznjevskemu, Visokoch. g. g. I. N. Hradeckemu, Izdajavcu Volkmera fabul, V spomin Matija Chopa. A najchistejshi in najzhlahtnejshi utrinek Preshernove vseslovanske misli je njegova (tu zhe omenjena) Zdravljica ob novini 1844. Tak je Presheren v ocheh pokojnega chlana SAZU F. Kidricha (1880 – 1950).

Agitka je umetnina samo v panslavistichnih srcih.

Presheren je torej lahko samo drugi "najvechji slovenski pesnik"; kot je za Kolumbom drugi Vespucci, cheprav se Amerika imenuje po njem.

Paul Knobel je od leta 1801 slovenski pesnik, ki ga noben nima pravice metati iz leksikonov, enciklopedij in shol.

 

In za konec

Paul Knobel: pesnik ponarodelih.

Davi je pa slanca padla
Na zelene travnike,
Je vso travco pomorila
In vse zhlahtne rozhice.

Jereb je o tej pesmi zapisal, da je morda "jedna najlepshih, kar jih je nashih narodnih".

Shtirje pesniki – klasiki: Vodnik, za njim ni bilo chesa dedovati, to pomeni, da je umrl od lakote, ker je navijal za Napoleona, ko je ta vladal Iliriji. Presheren se je prodal Nemcem za sluzhbico, Vesela so sesuli panslavisti. Klasik Knobel je nepotrebna nedolzhna zhrtev prestrashenih prisklednikov. Bil bi zhe chas, da ti priskledniki odidejo na "vstranishche" muze zgodovine Klio.

Takrat se bodo otroci lahko uchili Knoblovih pesmi in v Leksikonu CZ bo pisalo, da je Paul Knobel prvi slovenski pesnik s samostojno pesnishko zbirko, ki je bila tiskana leta 1801.