Lev Detela
VIZIJE DAVNE PRIHODNOSTI
- OPOROKA VISOKEGA PTICHA
- Jaz, zadnji ptich iz roda Karazoki,
- jaz, ptich neurij, blazni ptich visoki,
- oznanjam vsem plastem osamljenih nochi:
- Prihaja doba s slepimi ochmi.
- Mrtvi gozdovi nam bodo shli naproti.
- Usahla reka bo goníla zadnji mlin,
- jaz, ptich neurij, blazni ptich visoki,
- bom na gorechi cerkvi srepi petelín.
- Ugasle zvezde bodo sled v pesku
- in strte kache bodo plen zveri,
- sedeli bomo v sivem blesku
- blaznega pticha s slepimi ochmi.
NE CHLOVEK NE ZHIVAL
- Glava pred nami je rentgenska slika.
- Vrata nad ochmi so odprta na stezhaj.
- Visokega chela se ostro dotika
- gora mozhganov, nevidna kot mlaj.
- Star je. Ponizhno sedi pod lestenci.
- V lobanji se svetijo sonca velika,
- lasje se mu pletejo chez glavo kot venci,
- svetloba v dvorani nevarno utripa.
- Vchasih ne vesh, je chlovek, je zhival.
- Njegova notranjost se zvija v temó,
- njegove misli so neznanski vprashaj,
- njegovo zhivljenje je slepo nebo.