Revija SRP 47/48

Jolka Milich

 

O MISHMASH NARECHJU

 

Odprto pismo dr. Zoltanu Janu, glavnemu in odgovornemu uredniku glasila Kronika Slavistichncga drushtva Slovenije, s proshnjo, da ga preberejo in se vanj zamislijo vsi slovenski slavisti (chlani in nechlani Slavistichnega drushtva) in seveda zapisovalci in zbiratelji narechnih pravljic, pripovedk, bajk, legend itd.

Dragi in sposhtovani Zoltan,

najprej, kot predtekst k vprashanju, ki me zhuli in ker nameravate - kot berem v Vashem prirochnem listu za chlane - vezati v knjigo silno zanimive snopiche Kronike, Vam predlagam te male, a nujne korekture, ne glede, kdo je pogreshke zakrivil, Pastirchek ali so se Vam v naglici pomotoma zapisale. Da pa bodo bralci lazhje razumeli, o chem teche beseda, mi dovolite, da iz 23. shtevilke zhe omenjene Kronike, ki je izshla lani decembra (glej 141. stran), prepishem uokvirjeno:

 

IDEJICO ALI PRISPEVEK K METODIKI ZA POTREBE PRAKTICHNEGA UCHENJA V RAZREDU (NI ZA ZNANSTVENE NAMENE)

V Pastirchku (sht. 3, str. 76), ki ga izdaja za slovenske osnovnosholske otroke Mohorjeva druzhba v Gorici (nekateri udelezhenci novogorishkega seminarja so jo obiskali med dopolnilnim programom in dobili v dar vech knjig), najdemo tudi tale vzorchek "napak in spak", ki jih ustvarjajo mali nadobudnezhi v italijanskih osnovnih sholah s slovenskim uchnim poukom:

"Ko je jesen pride autunno.1) Folje2) na drevesih ratajo3) rumene in ruse.3) Pole3) padejo dol iz ramotov4). Giornate2) se vsak dan skurtirajo5). Lastovke in rondini1) zhvolirajo5) proch preden se kongelirajo5). Kmetje vendemirajo3) grozdje in ga fino shtrukirajo5), da bo ratalo3) vino. Na koncu roshtirajo5) she kashtanje3) in brindirajo5) z rebulico."

_____________
1) italijanska beseda z enakim pomenom, kot ga ima uporabljena slovenska;
2) italijanska beseda folje – listje;
3) narechno;
4) italijanska beseda, sklanjana po slovensko (ramo – veja);
5) italijanske popachenke, oblikovno in fonetichno prilagojene slovenshchini (shkurtirajo – iz it. scuro = temno, mrachno, mrak, iz tega je po slovenskem vzorcu napravljen glagol; zhvolirajo – it. volare = leteti, dodana predpona v narechni fonetiki, torej zleteti; kongelirajo – it. congelare = zmrzniti; shtrukirajo – it. strozzare = daviti, mechkati, odirati; roshtirajo – it. rostire = pechi, cvreti; brindirajo – it. brindare = napiti, nazdraviti).

 

Moji popravki:

2. opomba – italijanska beseda je FOGLIE, ne FOLJE.
5. opomba – (SE) SHKURTIRAJO, od povratnega glagola v trzhashkem, istrskem in bizjashkem narechju SCURTARSE. Po italijansko: ACCORCIARSI, SCORCIARSI, ABBREVIARSI, RACCORCIARSI.
Ni sploh v nobeni zvezi s SCURO, temen, pach pa s CURTO, po italijansko CORTO = kratek. Torej dnevi se krajshajo.
5. opomba – ZHVOLIRAJO, od glagola v trzhashkem, istrskem, bizjashkem narechju ZVOLAR.
Po italijansko VOLARE.

Kot ste najbrzh opazili, so kalki in slovenitve skoraj vedno iz sosednjih dialektov, bolj redko iz italijanshchine. Torej poiskati vir najprej v slovarjih sosednjih narechij, che tam nich ne najdesh, shele takrat odpreti italijanski slovar.

– VENDEMIRAJO, prav tako iz narechnega glagola VENDEMAR ali BENDEMAR. Po italijansko: VENDEMMIARE. VENDEMMIA je trgatev.
Narechna VENDEMA – v Istri tudi BANDEMA in BENDEMA (vedno z naglasom na drugem zlogu) – je postala nasha BENDIMA.
– KONGELIRAJO, tokrat od italijanskega povratnega glagola CONGELARSI, zmrzniti, zmrzovati.
– SHTRUKIRAJO, od narechnega glagola STRUCAR. Po italijansko: STRINGERE, (S)PREMERE, STRIZZARE. Pomeni stiskati, ozhemati, tudi ko gre za dva zaljubljenca, ki se stiskata in mechkata. Z italijanskim glagolom STROZZARE ni sploh v zvezi. Saj grozdja ne davimo (STROZAR), marvech ga lepo stiskamo do zadnje ali predzadnje kapljice.
– ROSHTIRAJO, od narechnega glagola ROSTIR. Po italijansko ARROSTIRE. Po starem so rabili tudi glagol ROSTIRE.
– BRINDIRAJO, od narechnega BRINDAR. Po italijansko BRINDARE, kot zhe pishe v opombah.

3. opomba: – Tudi KASHTANJE so obravnavane kot narechne, pa cheprav gre za italijansko (narechno in knjizhno besedo) CASTAGNE, le po slovensko napisano in na SH, to je nekoliko trshe, bolj po kmechko ali rovtarsko kot po mestno in fino izgovorjeno, da se vidi in chuti, kdo je kdo. No, katero narechje ste mislili vi ali opombar?

Mishmash narechje, ki je pri nas najbolj v chislih in modi – saj pravih in neonesnazhenih primorskih narechij niti ne znamo vech, pa plonkamo na debelo popachenke drug od drugega, e chi piu ne ha, piu ne metta! – in ga slovenske slavne shole, od osnovnih razredov, da ne rechem od vrtca tja do konca gimnazije in she dlje, prav vsiljujejo uchencem in dijakom, saj je tiha parola, naj poberejo vsako, rekla sem vsako tujo, beri italijansko smet in naj jo pridno zamenjajo za kakshno lepo slovensko narechno besedo, ker ni sploh pristno narechje, che ne dishi, da ne rechem zaudarja, po nashih sosedih. Petdeset let so na nashem koncu slovenske shole, pa se v narechju ne chuti chisto nobenega vpliva, preprosto zato ne, ker ga trshice ne pozhegnajo. Ni sploh nashe narechje, che v njem ne mrgolijo in gomazijo italijanski kalki. Bog ne daj zmerjati farmachista (farmacista) z lekarnarjem, borsho (borsa) s torho, facolet (fazzoletto) z ruto ali robcem, lisho (liscio) z gladko, bakoli (bacoli) s shchurki, kampanja (campagna) s poljem ali dezhelo, opalta (appalto) s trafiko, shempjo (scempio) z norcem ali bedakom, kantino (cantina) s hramom ali kletjo, vinja (vigna) z (vi)nogradom, kuader, kuadro (quadro) s sliko, kativerja (cattiveria) s hudobijo, dakordo (d'accordo) z v redu ali prav, andito (andito) z vezho, reshpetjeret (respetar, rispetar) s sposhtovati, rikamjeret (ricamar) z vesti ali shtikati, oka (oca) z gosjo, karocela (carrozzella) z vozichkom, riguardo (riguardo) z obzirom, lavaman (lavaman) z umivalnikom, dizhgracja (disgrazia) z nesrecho, prechizho (preciso) z enak ali tochno, valiπa ali validzha (valigia) s kovchkom.

Da je tako, ste krivi vi, slavisti. Ja, tudi vi! In tudi sicer zelo zasluzhna in silno simpatichna Marija Stanonik, ki je chisto prav, da spodbuja zbiranje narodnega blaga (pravljic, zgodb, rekel itd.), a ker se na primorska narechja spozna kot zajec na boben – sama je povedala, da jih ne zna in potemtakem ne more presoditi knjig po jezikovni plati – bi le morala zaprositi nekaj jezikoslovcev in strokovnjakov za slovenska narechja – jih sploh imamo za nash konec? In kaj delajo? Spijo? – da to delo opravijo oni in svetujejo dokaj nevednim zbiralcem, kaj je slovensko narechje in kaj je MISHMASH. Na zadnjem kongresu v Kopru o slovenski narechni knjizhevnosti je tekla beseda o tem in onem (in na golo oko se je videlo, da razpravljalci govorijo bolj na pamet, kot bi "snov" obvladali, vsaj sodech po porochilu v KL novembra lani).

Zhiv krst se ni dotaknil vprashanja, ali vse te hudo onesnazhene govorice smemo she shteti za slovenska narechja ali zhe sodijo kam drugam, v kakshen vmesni prostor na pol poti med asimilacijo in she po sili slovenstvom. Oglejte si kot primer, kaj sodi v narechje in kaj ne, bizjashki slovar Silvija Dominija et altri, pa trzhashke (ker jih je vech, lahko izbirate!) in koprski Giulija Manzinija in Luciana Rocchija in jih primerjajte, recimo, z Jakominovim (prehvaljenim celo!) Narechnim slovarjem Sv. Antona pri Kopru, in boste zvedeli, koliko je ura na nashem na moch razmajanem in razglashenem zvoniku, saj so nashi pojmi o narechnosti chisto zmedeni in skregani s slovensko pametjo. Ni dovolj, da so Italijani s prepovedjo slovenskih shol in z drugimi jezikovnimi shikanami posiljevali nashe ubogo ljudstvo in mu vsilili bolj zgrda kot zlepa italijanshchino, zdaj imamo za namechek slovenske pisce, profesorje in uchitelje, ki shtejejo tisto prisil(je)no meshanico za pristno narechje in mochno obzhalujejo za na vrh pri raznih predstavitvah, da ga mladi ne obvladajo vech, ker zhe meshajo – groza in strah – vanj slovenske besede, ki jih seveda narechno izgovarjajo, a vseeno ni tisto pravo, ni tisto pristno. V nas, Slovencih, je resnichno nekaj samomorilskega, drugache si ne morem razlozhiti nashega pochetja.

Da so v slovenshchini bolj slabo podkovani, pa povejo zhe njihovi slovarchki... "narechnih" besed, kjer shtejejo za narechne kar prevech izrazov, ki so bili zhe davno sprejeti v slovenski knjizhni slovar, in sicer: anti, dolina, blago (v pomenu zhivina), bozhjak, moment, oshtarija, beka, bat, borjach, beshtja, cajna, ciba, chok, chrepinja (v pomenu lobanja), dilca, fajmoshter, feral, fga, fin, financar, fovch, frakelj, frleti (v pomenu leteti), gospod (zhupnik), grinte, jenjati, jetika, kal, kamerad, kasno, kloshter, kolar (ovratnik), kolec, kolobocija, komad, konop, korci, streshniki, koralde, kotenina, krizhpotje, likof, lojtrnik, marsh, meh (harmonika), michken, mularija, naplahtati, ochec (trava), paternoshter (molek), perilnik, plahta, plenir, prshut, pupka, razkuril (razjezil), regiment, resheljika, rezanica (zhivinska krma), ribezhen, ris (krog), rokomavh, senozhet, shepast, stegniti se (umreti), shpeh, shtrbunkniti, teslo, vizha, veljaven, vnic, volar, (za)talikati, zatreskati se (zaljubiti se), zblojen, zriti, zhandarmerija, zhehta, zhlahta, in sploh nisem konchala, le paberkovala tu pa tam.

Lahko bi she in she nashtevala, pa prav debelo strmim in se chudim, da se ni noben zalozhnik ali recenzent zdrznil ob teh vech kot zgovornih seznamih "narechnih" besed. A najbrzh je vsem skupaj bolj malo mar, ali so narechne ali knjizhne, itak nashi otroci, mi je pred leti razlagal bivshi upravitelj nekega kulturnega doma, bodo govorili samo angleshko. Slovenshchino (kajpada spakedrano) pa tolkli samo doma, med hishnimi stenami, na shtiri, shest ali deset domachih ochi, sem dodala jaz, da se prehitro popolnoma ne potujchimo in nekako upravicheno obdrzhimo stari, zhe ustaljeni naziv Slovenci, skratka, da se nam ni treba takoj prekrstiti v evro ali anglobutalce.

Nameravala sem vam poslati samo popravke za Idejico, pa me je misel zapeljala po analogiji na to podrochje, ki ochitno razburja samo mene (trenutno berem namrech Rodishke zgodbe in pravce, ki so po svoje prav prisrchne, kot nekdanje Bejzhi zlodej, baba gre, saj je v njih kar na rafale ljudskega humorja in modrosti, da niti ne govorim o Marjanu Tomshichu in o Neldi Shtok–Vojska, a navkljub prikupnosti zgodb se mi zdijo s tujo sharo le prenasmetena in onesnazhena narechja, prej kot zares nasha, en sam, sicer ponekod zabaven, a jezikovno precej nemogoch mishmash. Sprashujem se, kaj so delale nashe shole 50 let, – so se praskale po rit...ki in na koncu meseca zahtevale plachilo za to zasluzhno delo? – che je zadostovalo dvajsetletje fashistichne Italije, da je spravilo nash jezik tako na kolena ali na psa, kot je razvidno iz omenjenih in neomenjenih knjig? Che shtejemo Slovenci iz matichne domovine, ne sholarji v italijanskih sholah v zamejstvu s slovenskim uchnim poukom, za slovensko narechje: dentista, dindjo (dindio), rjendet (render), donka (dunque), di reshto (del resto), devertjeret (divertir), dopjo (doppio), deshtreget (distrigar), deshposhent (dispossente), umidita (umidita), varichela (varicella – norice), profitjerat (profitar), chjondolo (ciondolo), poshto (posto), pivida (pivida – kurja bolezen), portafoljo (portafoglio), curlo (zurlo), perfin (perfin), chimberle (cimberle), pelica (pelisa, pelliccia), pikarin (picarin), penset (pensar), chikara (cicara ali cichera), piashtrele (piastrelle), moshtricho (mostricio), moreto (moreto), cho, chjo (cio) in tako dalje... , potem zamejskim fantichkom kar mirne dushe pustimo delali spake in napake, ne popravljajmo jih brez potrebe, bodo vsaj v stilu z nami. Pa she razumeli nas bodo za povrh, saj bodo vendar obvladali nash mishmash. In to, kar sem vam na pladnju prinesla, vendar postregla brez takta in obveznih belih rokavic, ni niti desetina ocvirkov, ki jih lahko sami okusite, che vzamete v roke samo Jakomina. A ne ustavite se le pri njem, ni samo on strasten zbiratelj vse te tuje, v sili razmer ponashene in (z)meshane robe iz uvoza.