Revija SRP 47/48

Ivo Antich

 

KOMPOZICIJA PIONIRSKE KNOBLOVE ZBIRKE
(200 let od izida: 1801-2001)

 

Na naslovni strani Knoblove (prve slovenske posvetne pesnishke) zbirke je napisano (seveda v "stari" bohorichici):

 

Shtiri pare
kratko - chásnih
NOVIH PESMI,
 
Od Paula Knobelna skovane,
Inu Kraincam za spomin dane.
 
Pervich vun dane.
V' KRAINI,
per Ignac Kremshari. 1801.

 

Z vechjimi chrkami sta posebej poudarjeni sintagmi “shtiri pare” in “novih pesmi”, kar je mogoche uporabiti za pripravnejshi skrajshani naslov: Shtiri pare novih pesmi. Knjizhica obsega 40 oznachenih strani .

Na zachetku je pregled vsebine, ki nakazuje osem tekstov:

1. Od podzemelskih jabuk.
2. Od perdca.
3. Ta zbozhani Bogatec.
4. Taistim, kateri se ptuyh zhen deilezhni sture.
5. Taistim zhenam, katere niso z' enim mozham zadovolne.
6. Nova krama.
7. Jamranje enga zastarenga inu zaerjavenga deklicha.
8. Za pustni dan.

Starinska obsezhnost naslova, z obliko natisa razchlenjena v pet sintagem, omogocha vprashanje o mozhnosti njihove "posebne" pomenljivosti. Je izpostavitev "shtirih parov" prazna formalnost ali nakazuje kakshno grupiranje tekstov po parih z ozirom na vsebino, témo, sporochilo? Dalje naslov izrecno opozarja, da so pesmi "kratkochasne", se pravi, da gre za dolocheno avtorsko avtodistanco glede namena zbirke, medtem ko poudarek "novih pesmi" dopushcha domnevo, da so razen teh obstajale she kakshne, starejshe. Chetrta sintagma izpostavlja avtorja kot "kovacha" zadevnih pesmi, peta pa jih zavezuje spominu Kranjcev, tj. lastnega naroda, takrat she obichajno oznachenega z ozhjo, vendar sredischno pokrajinsko oznako, ki pa temu narodu daje bolj specifichno identiteto glede na slovanski kontekst kot pozneje uveljavljeno ime Slovenci (zgolj zoper Germane naperjena varianta kolektivnega imena Slovani). Jereb domneva, da bi sintagma "Pervich vun dane" lahko kazala na Knoblovo nachrtovanje novih izdaj, do katerih pa ni prishlo, ker je avtorja prizadela ostra Vodnikova reakcija na zbirko ("Bukve jiz Kranja/ Polne drekanja"; cit. Fuk je Kranjcem..., 1990, str. 142).

Za parno grupiranje tekstov v Knoblovi zbirki je kot formalno izhodishche mogoche vzeti zhe pri prvem branju spiska naslovov opazno podobnost med naslovoma 4 in 5: zachenjata se z isto besedo in imata enako sporochilno ("moralistichno") usmeritev, le z nasprotnim spolnim predznakom (moshkim namenjena pesem ima 15, zhenskam namenjena 14 kitic, kar je morda v skladu s patriarhalno prednostjo moshkih). Ker sta ta dva naslova natanchno v sredishchu, pred njima in za njima ostajajo po trije preostali teksti, med katerimi se nadaljnja parna zveza najprej pokazhe na relaciji 3-7 (prvoosebno tarnanje obubozhanega bogatasha in postarane device; vsaka od teh dveh pesmi ima po 12 kitic), zatem pa gre she za zvezi 2-8 (oba teksta sta dialogizirana v smislu nekakshnih operetnih pevskih predlog) in 1-6 (prva pesem govori o krompirju, shesta o "novi krami"; prva je groteskna hvalnica krompirja, shesta je groteskna ironizacijska kritika "nove krame", pri tem pa sta oba, tako krompir kot kup paradoksalnih "novotarij", izraziti znachilnosti civilizacije in kulture novega veka). K tej razvrstitvi po parih tekstov kazhe pripomniti, da se zadevna paradigma utemeljuje tudi s formalizacijo padajoche razvrstitve prvih parnih chlenov in koncentrichne postavitve drugih shtirih, kar se kazhe takole:

4 3 2 1

5 7 8 6

Seveda je mozhno, a morda manj zanimivo parno grupiranje avtomatichno po osnovni postavitvi. V tem primeru bi bila formalno izhodishche ista zachetna beseda v naslovih 1-2 (vsebinski simptom zveze: oba naslovna predmeta prihajata iz skritih globin, eden iz zemlje, drugi iz telesa), nadaljnji pari pa so: 3-4 (kritika dveh "tipov" moshkih), 5-6 (shtevilka 5 je kritika nezvestih zhen, ki jih je mogoche vshteti med tako rekoch dekadenchno "novo kramo", saj je v pesmi Nova krama v 8. kitici npr. verz "Velke kurbe pa poshtene"), 7-8 (zveza po opoziciji med zarjavelo devico v zakotju, ki z zavistjo gleda pare, in pustnim rajanjem parov – v sht. 8 med drugim posamichno pojejo fant, dekle, mozh, zhena). Pri tej razvrstitvi "shtirih parov" je shtevilchno formalizirana paradigma preprostejsha (lihi – sodi chleni):

1 3 5 7

2 4 6 8

Najpomembnejsha sta 5. in 6. tekst. Pomenita kulminacijo Knoblovega izraznega "baroka" (kopichenje grobo slikovite metaforike) in sporochilnega "konservativizma"; plebejsko surovost slednjega (paradoksalno) relativizira zmeraj dosledno navzocha grotoskna humornost, tako da "besna" moralistichna kritika dejansko uchinkuje kot ubesedena evokacija karnevala sveta z boschevsko-bruegelovskimi asociacijami. Primerjava med tekstoma 4 in 5 pokazhe, da so "peklenske kazni", ki jih Knobl namenja nezvestemu mozhu, nanizane bolj kot "objektivne zhelje" (le v 3. kitici se avtor neposredno oglasi v 1. osebi), medtem ko v pesmi, namenjeni nezvestim zhenam, pesnik znatno intenzivira svojo prvoosebno ekspresijo, in sicer v smislu "neposrednega angazhmaja" s sadistichno-demonichno-mizoginskimi znachilnostmi, ki niso tuje "pravi" inkvizicijski evforiji: "Jest en' taki zheni/ Bi rad za sodnika bil" (cit. 5. kitica), "Vse láse jen dlake/ Vsak'ga posebe b'zruval" (cit. 6. kitica). Pesem Nova krama pa je mogoche brati kot sicer groteskno skrivljeno, vendar po svoje she danes aktualno vsestransko kritiko moderne industrijsko-tehnoloshke civilizacije, ki se je zachela ravno v chasu izida Knoblove zbirke in opredelila zadnji dve stoletji kot vrh novoveshke humanistichno-nihilistichne emfaze.

 

P. S. :

"Nove chase" za Knobla verjetno napoveduje tudi obravnava njegove zbirke pri vajah iz starejshe slovenske knjizhevnosti na slovenistiki ljubljanske FF in objava te zbirke v prepisu, s podatki o zhivljenju in delu avtorja ter z opombami o njegovem jeziku v reviji Slava – debatni list, glasilu slavistov FF, 1997/98, sht. 2.

 

P. P. S. :

Edini zbornik, ki "normalno" uvrshcha Knobla med starejshe slovenske pisce, je Gspanov Cvetnik slovenskega umetnega pesnishtva do srede XIX. stoletja, I, II, 1978-1979, v katerem je predstavljen s tremi teksti (Od podzemelskih jabuk, Nova krama, Za pustni dan).