Revija SRP 47/48

Ivo Antich

 

BOGASTVO V ZNAMENJU "GOLE CHRTE"

 

Karikaturist, avtor stripov in ilustrator Bozho Kos je bil rojen v Mariboru 3. nov. 1931 (konec leta 2001 je obhajal 70-letnico) . Na FNT v Ljubljani je konchal prvo stopnjo tehnichne fizike. Zhe zgodaj je objavljal karikature v dnevnem chasopisju in v satirichnem tedniku Pavliha, pri katerem je bil vech let tudi urednik in pobudnik ter organizator nekoch odmevnega ljubljanskega bienala karikatur "brez besed" (prvi Pavlihov mednarodni bienale je bil leta 1969). Bil je urednik otroshkih in mladinskih revij (Ciciban, Pionirski list - v oba je uvedel strip), ilustriral je slikanice, na TV mladinske oddaje, udzhbenike (F. Zhagar: Slovenska slovnica in jezikovna vadnica) in shtevilne knjige (Milchinski: Butalci; Lindgren: Pika Nogavichka). Dobil je vech nagrad za karikature (dvakrat Tomshichevo) in ilustracije.

V vseh zvrsteh svojega likovnega izraza je bil zmeraj predvsem karikaturist, ki je zhe na zachetku ustvarjalne poti izoblikoval prepoznaven lastni stil risbe s t.im. "golo chrto", okrepljeno in izchishcheno skoraj do rahlo toge, stroge "enostavnosti". Z dosledno zvestobo temu stilu njegov bogati, vechstranski, z esprijem nabiti opus najbolj jasno kazhe svojo celovitost. Kos je eden od utemeljiteljev slovenskega stripa. Njegov avtorski (scenarist in risar) strip Kavboj Pipec in Rdecha pesa je poleg Mustrovega Zvitorepca zhe v nekdanji Jugoslaviji veljal za najdaljsho nanizanko stripskih epizod z istimi junaki. Izhajal je v Pionirskem listu od 1959 do 1991 in po stalnem izhajanju skozi vech desetletij predstavlja absolutni slovenski rekord, je pravzaprav najdaljsha slovenska stripska "epopeja". To je tudi dokaz o priljubljenosti tega duhovitega stripa med mladimi bralci, katerim je bil namenjen.

Kavboj Pipec se je najprej pojavil (brez navedbe avtorja) v mladinskem tedniku Pionirski list v letniku 1959/ 1960 (po sholskem letu od septembra do junija) v obliki zakljuchenih enopasichnih shal ali "gagov", ki so she bile brez oblachkov in so imele kratke dialoge natisnjene pod slikami. Najbrzh je shlo pri tem she za takratno zadrzhanost do pravega stripa, kajti v PL so dotlej objavljali le "stripske slikanice" s tiskanimi odlomki besedila pod slikami. Prva zaokrozhena zgodba Kavboja Pipca s stripskimi oblachki v slikah pa se je pojavila v PL po daljshem premoru ob koncu naslednjega letnika 1960/ 1961. To je kratka epizoda Gusarski zaklad, ki je izshla v shtirih shtevilkah PL od 17. maja do 10. junija 1961, vsakokrat z okrog deset slik v dveh pasicah. Strip je takoj ugodno odmeval med bralci in tako je bila v zadnji shtevilki letnika objavljena tudi posebna ilustrirana napoved novih Pipchevih dogodivshchin za naslednji letnik. Prva epizoda je veshche zgoshchena, domiselna in duhovita. Domiselnost in duhovitost sta nesporni "zaschitni znak" celotnega seriala o kavboju Pipcu. Kot pomemben dosezhek slovenskega stripa bi zasluzhil ponatis v obliki albuma (spomin na belo-rdecho jugosocialistichno "idilo", vzporedno Mustrovi s trojico ZTL, obe predhodnici iste "idile" 80-ih v Lavrichevem "Rdechem alarmu - chrnih dnevih", tj. komb. rdeche-chrno).

Posebno vrednost Kosovega opusa predstavljajo v nekaj skopih, chvrstih potezah zachrtani karikaturni portreti znanih osebnosti.