Giorgio Depangher
NAD TRSTOM
- Nad Trstom
- nekega jutra
- moje nenehno sprashevanje medli,
- da bi zvedel,
- da bi dojel,
- zakaj mineva poletje.
- Spodaj, morje
- obudi moje jesenske prikazni,
- sonce brez rezervnega kolesa
- teche nagajivo
- po avtocesti.
- V BARKOVLJAH
- Gledam cholne
- v malem pristanu
- in med chakanjem
- si rechem, kako je tezhko
- govoriti v verzih
- sredi vsakdanjih tezhav.
- Da sem ves potolchen
- kot od butanja plovil
- ob vedrem vechernem plimovanju.
- Vshech so mi mirne vode
- in pljujem, sebi navkljub,
- v hudi chustveni razdrazhenosti.
- POLETNI PEVSKI ZBORI
- Sijochi obrazi
- in bleshcheche steklenice
- med neskonchno dolgimi mizami
- poletja.
- V mnozhici pesmi
- je moj pogled
- solistichno pobegnil
- k nekemu drugemu glasu.
- VECHER
- Chrni oblaki
- temna laguna
- ledeno morje
- dushecha tesnoba
- po ugaslem dnevu.
- Mora nochi
- in drugih vedno enakih
- dnevov
- brez zharka upanja.
- SLEDI
- Besede, ki jih bosh morda
- izgubil,
- ki pa si jih slishal
- nekoch,
- sled,
- ki spet vznikne v chasu
- in naznanja
- chrichkove nochi,
- nochi ljubezni
- in znoja,
- drugachne pristne podobe
- o nas,
- ki – da smo –
- se igramo zhivljenje.
- PREGRADE
- Si predstavljash
- med mano in tabo
- pregrado?
- Da se vidiva progasto
- ali se sploh ne vidiva,
- da slutiva nemara nema usta,
- da se pa med sabo ne dotipava s chustvi.
- To niso strahovi,
- ki me ponochi obidejo:
- che se poglobish v to mesto,
- so stvari, ki so prav otipljive,
- pregrade,
- pa she kako trdne,
- da ti srce zledeni,
- ko se jih dotaknesh.
- EKOLOGIJA
- O tem raskavem bregu
- za mestnim hrbtom
- bo prav gotovo pomembno
- poznati stezice, strme obronke
- in polozhne doline.
- Hoditi tiho, tudi po prstih,
- se komaj dotakniti zhlahtnih in redkih
- vonjav med bodechim brinjem,
- dihati chisto ozrachje, prepihano
- od razposajenega severnega vetra,
- in vsi razigrani, z zardelimi lici
- hiteti tja do najblizhjega kozarca.
- A o tistih, ki jih ne imenujemo?
- DOSTOJANSTVO
- Belih krashkih portalov,
- grobo in pravokotno sklesanih,
- se drzhi isto dostojanstvo
- kot svezhih patricijskih polmrakov
- v mestnih atrijih.
- Dostojanstvo
- redkih
- chrnih zgubanih stark
- je enako
- dostojanstvu stare dame,
- ki gre po marini
- in drzhi za roko otroka.
- Velichastni zbor, ki zalezuje
- veter po dolinah
- v spomin na priborjene svoboshchine
- narodov “brez zgodovine”
- in muzike, ki v gledalishchu
- zdruzhujejo obchutljivost s kulturo:
- eno in isto dostojanstvo.
- Ne zapravimo si
- teh lepih pomladanskih nochi,
- polnih Krasa in morja!
- SRECHANJE V TOMAJU
- Nekega dne bom ubral
- kamnite steze,
- da bi se srechal z znamenji
- osuplih in bridkih
- izrazov, ki so ostali
- v skalnih ustih
- in v dobrih ocheh
- vecherov v kuhinji.
- Pogovarjal se bom s tvojim vetrom
- o poti, ki sem jo do sem prehodil,
- pa o besedah, ki so legle
- po dolinah
- in zrasle v ponosnih pogledih
- mojega dekleta,
- da bi te srechal v Tomaju.
- Tistega dne, Srechko,
- ko bo za hip zapihala burja,
- bo tvoj jezik postal
- tudi moj. (novembra 1984)
- DLJE OD VCHERAJ
- Diham rahlo, vesh?
- nisem se obremenil z
- vcherajshnjimi sencami in krivdami,
- temni oblaki tam zgoraj
- so tudi zate,
- in moje imetje
- je iz svezhih nasmehov
- med nami.
- Zabavajmo se
- do jutra
- in si pripovedujmo zgodbe,
- bolj oddaljene od vcheraj
- z razlichnimi, chudovito
- slozhnimi besedami
- na nashih ustih. Kdo
- bo zarezal v nedolzhnost
- mladega gabra
- in ga slekel mahu
- nezaupljivosti? (maja 1986)
- IGRA O CHE-jih
- Vchasih se igram z zgodovinskimi che-ji,
- s che-ji
- premaganih ljudi,
- ki sanjajo skromne rechi,
- da bi spet nashli stare
- kraje, izumrle
- glasove, kotichke
- smehljaja.
- Tekam za chasom
- in v igri odkrivam tvojo
- dezhelo, pijem vino
- tvoje zhlahtnosti,
- s svojimi besedami
- me klichesh in se smehljash.
- Chrta che-jev
- je nedolzhnost igre,
- izrisuje steklene
- namene, reshuje
- na soncu pogled
- iz lepljivih vcherajshnjih
- niti, iz nichevih
- in trmastih gotovosti,
- da razkrije strahove
- chrne prividne ladje,
- da bi uzhivala,
- draga,
- toplo radost
- predvechera.
- Che te ne bi srechal,
- bi sploh kdaj zaupal
- svoj dvom beli
- kamnati tishini? (maja 1986)
- MARINE
- Najin teren je marina -
- sprejemnica zachetka in konca
- za kakshen tete a tete.
- V tvojem svetu ne zaznavam
- strogih pogledov o negibnosti
- sonca, marvech spreminjasti
- lesket nepredvidljivosti.
- O sebi vem za mnenje o neki zgodbi,
- ki je postala kot skorja, z rahlo
- zarezo dveh ubogih src.
- Uboga srca!*
- Nisva sama
- v tem peshchenem viharju,
- saj so z nama slane rozhe. (maja 1986)
- * v izvirniku v slovenshchini
- KAKO DALECH JE LJUBLJANA
- Kako dalech je Ljubljana
- od zamolchevanj in hrupnosti
- tega narcisistichnega mesta.
- Saj, ko zresh s pomola,
- jo preskochish tja do zverizhenih
- mitov Josepha K.
- ali do dunajskega gozda
- podzavestnega klica.
- Che pa dihash tam gor na Krasu
- – kdove zakaj? – s pogledom
- poletish do beneshkega morja
- in za seboj pushchash Vzhod.
- Tako Ljubljana in njena reka
- se razblinita v kompleksih
- tvoje druge strani,
- ki je kulturno raztresena
- in she prevech nagnjena, da
- obide ta evropski kot,
- ki se razteza kot z roba
- na rob enega samega robca.
- Pripravi se, po vecherji
- skochiva na Rozhnik,
- na trpki brinjevec
- v usedline
- njihove vesti. (decembra 1986)
Prevedla Jolka Milich
NOTICA O AVTORJU
Giorgio Depangher se je rodil v Kopru leta 1941. Leta 1954, ko je bil star shele trinajst let, se je preselil v Trst z druzhino in shtevilnimi istrskimi begunci, ob znanem povojnem eksodusu. V Trstu je dokonchal srednjo sholo in nato tudi diplomiral na trzhashki univerzi. Po diplomi pa se je posvetil profesuri. Zhivel je v Sesljanu, tik zraven morja, ob vznozhju trzhashkega Krasa, kot je izrecno napisal v vseh treh zbirkah, ki jih je izdal za zhivljenja, zato lahko sklepamo - srechno razpet med obema - do svoje prerane smrti. Umrl je za rakom 4. februarja 2001. Izdal je shtiri pesnishke zbirke, in sicer tri v italijanshchini: Il ginepro e il vento (Brinje in veter), 1983, I silenzi nella citta (Zamolchevanja v mestu), 1984, in Con l'altra parte di me (S svojo drugo stranjo),1987 in eno v istrskem narechju Sbrindoli (Krpice), ki pa je izshla shele po pesnikovi smrti, novembra 2001. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem, saj je ob asistenci slavistke dr. Marije Pirjevec prevedel Preshernove pesmi, knjiga je izshla dvojezichno leta 1998, in nato she Krst pri Savici, ki je izshel prav tako dvojezichno leta 2000. V sodelovanju z Vero Tuta Ban pa je prevedel izbor pesmi Iga Grudna, zbirka je izshla pri zamejski reviji Pretoki leta 1999 ob petdeseti obletnici Grudnove smrti z naslovom Balada nashih dni – Ballata dei nostri giorni. Pri vseh treh zvezkih je spremno besedo napisala dr. Marija Pirjevec. Tukaj prevedene pesmi so iz vseh treh zbirk.
Jolka Milich