Dokument 3
OBVESTILO OB PRAZNIKU
V St. Peterburgu je bil lani ob tem chasu najden doslej neznan in neevidentiran izvod Preshernovega Krsta pri Savici iz leta 1836 z osebnim pesnikovim posvetilom prijatelju I. I. Sreznjevskemu.
Tretjega decembra 2000, v
pochastitev 200-letnice rojstva F. Presherna, smo v St.
Peterburgu v prostorih knjizhnice ruske Akademije znanosti odprli
veliko razstavo "SLOVENSKA KNJIGA 1678-1930" in
predstavili prvi katalog slovenskih knjig iz fonda knjizhnice
ruske Akademije znanosti "SLOVENICA 1678-1930".
Med pripravami za razstavo in katalog je bil najden doslej
neznani in neevidentirani izvod Krsta pri Savici. Ismail
Ivanovich Sreznjevski (1812-1880), sodobnik in prijatelj Jerneja
Kopitarja, se je leta 1841 na svojem shtudijskem potovanju po
slovanskih dezhelah dalje chasa mudil tudi v Ljubljani, velja pa
za utemeljitelja ruske slavistike, prvega doktorja slavistichnih
znanosti in prvega predstojnika v letu 1847 ustanovljene ruske
slavistichne katedre v St. Peterburgu. Med njegove velike zasluge
lahko shtejemo med drugim tudi prvo shtudijo slovenskih
dialektov, ki jo je pozneje tako uspeshno nadaljeval njegov
uchenec Baudouin de Courtenay, katerega Slovar rezijanskega
jezika je leta 2000 izshel v redakciji Milka Matichetova pri
Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
Tudi sicer se je zahtevni projekt pokazal kot nujen in koristen, saj je odslej ruskim slovenistom in slovenskim raziskovalcem na voljo vech kot 950 evidentiranih naslovov knjig, broshur, revij in drugih publikacij, ki jih hrani knjizhnica ruske Akademije znanosti. Nekaj deset naslovov se nahaja izkljuchno v njenem fondu in niso evidentirani drugod po svetu. Dva naslova pa sta evidentirana sploh prvich – prej jih v katalogih knjizhnice ni bilo.
Nosilca projekta sta bila Drushtvo dr. Franceta Presherna za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo, ki je dalo pobudo za projekt in ga v celoti financhno omogochilo, ter seveda knjizhnica ruske Akademije znanosti (O. Guseva, J. Komissarova) in katedra slovanske filologije Univerze St. Peterburg (M. Bersadskaja).
To obvestilo tudi zato, ker se je od takrat, ko smo ga prvich poslali v eter, shtevilo prejemnikov e-poste potrojilo, drzhavna RTV Slovenija in osrednji slovenski chasopis Delo pa o tej, po nashem mnenju, zanimivi in pomembni zadevi, tudi po letu dni, iz neznanih razlogov, nista niti chrhnila, cheprav sta bila nekajkrat obveshchena. Che bi v Rusiji nashli izdajo Pushkinovih del s pesnikovim posvetilom, bi o tem porochali po vsej Rusiji in zunaj nje. Ker to Ruse zanima! Preprichan sem, da pri tem mi Slovenci nismo nich drugachni.
Ob izvedbi projekta so Primorske novice natisnile chlanek s sliko, lepo bi bilo, che bi tudi zdaj kak nash elektronski medij posredoval novico obchanom in mogoche poizvedel in dodal tudi kako informacijo o tem, koliko je sploh evidentiranih Krstov in kje se hranijo.
Cenjeni rusisti, vabimo vas, da se angazhirate pri izdaji naslednjega kataloga slovenskih knjig iz fonda knjizhnice ruske Akademije znanosti, ki bo zaobjemal obdobje od 1930 do danashnjega dne. Neevidentirane ostajajo tudi slovenske knjige v drugih ruskih knjizhnicah. Kakorkoli zhe, cenjeni rusisti, slovenisti in (drugi) deklarirani prijatelji Rusije, zhogica je na vashi strani. Vabimo Vas tudi k sodelovanju pri izdaji drugega slovensko-ruskega almanaha Od Alp do Jadrana, kakor tudi pri ostalih nashih zahtevnih projektih. Tukaj postavimo piko, ki se bo, upajmo, schasoma spremenila v vejico.
Chestitamo vsem za praznik 3. decembra, rojstni dan viharnega genija, vechnega in neminljivega Franceta Presherna.