Revija SRP 47/48

Dokument 2

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
m.sh.1339427, d.sh.71461965, zh.r.50101603404464
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si

Ljubljana, 10. oktobra 2001

 

ODPRTO ZAPRTO PISMO V

Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije
Cankarjeva 5, Ljubljana

Sposhtovana gospa Andreja Rihter, ministrica za kulturo RS

 

UREDNISHKI PROGRAM REVIJE SRP V LETU 2002

 

podrochje: Knjizhevnost in zalozhnishtvo - revije
poobl. oseba podr. dej.: gospod Bozho Premrl – skrbnik pogodbe

Naj to pot zhe uvodoma poudarim, da so nasha odprta zaprta pisma in porochila namenjena tudi kulturni javnosti. Posebej velja to za program Zavoda za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti Revija SRP (celotno ime zavoda), ki bo najbrzh enak tudi v letu 2003. Tako se bomo namrech odzvali ali prilagodili "dvoletnim razpisom drzhave", cheprav jim ne sledi, kot bi prichakovali, tudi mozhnost prijave dvoletnih programov izvajalcev. V letu 2002 bomo she nadalje prilagajali izvajanje programa Revije SRP nashim financhnim zmozhnostim, t.j. pretezhnemu samofinanciranju. V tem letu belezhi Revija SRP 10. leto svojega rednega izhajanja.

Zavod Revija SRP (izdajatelj RevijeSRP) je v svoji dejavnosti ostal poudarjeno neprofitno usmerjen in neodvisen. Program svobodne in neodvisne revije, njena vsebinska zasnova, torej ostaja v bistvu tak, kot je bil v preteklih devetih letih. Razmeram v nashi danashnji kulturi smo se prilagodili (pritisku nove tehnologije na eni in pritisku komercializacije kulture in zalozhnishtva na drugi strani) kar se dá fleksibilno ali kakor smo znali in kolikor smo zmogli. Naklado revije smo prepolovili, izhaja le she v 300 izvodih, zato pa je dostopna na internetu.

Revija SRP torej redno izhaja tudi oz. najprej izide v elektronskem viru, natanchneje dvajset dni pred natisom, na i.a. http://www.revijasrp.si (NUK klasifikacija ISSN 1580-6499).

Vrednotna orientacije Revije SRP je ostala nespremenjena. Posebno pozornost bomo she naprej posvechali problemu ohranjanja slovenske kulturne - narodne identitete v sistemu, ki ni najbolj prijazen kulturi, zhivimo namrech v kulturi neljubih razmerah ali v obdobju pospeshene komercializacije kulture. Bohorichico, ki smo jo uvedli v reviji sht. 33/34 (1999), bomo she naprej ohranjali za reshevanje zagate "nashega" slovenskega chrkopisa. To od nas zahteva nasha vrednotna orientacija. Ne moremo namrech mirno ali le nemochno zreti, kako se ne stotine, ampak tisoche Slovencev prostovoljno odreka svoje identitete s potvorjenim zapisovanjem svojih internetnih imen in priimkov in kako sistem to vzpodbuja*. Pa tudi praktichni razlog govori v prid bohorichici, v njej je namrech revija brez tezhav dostopna in berljiva slovenskim bralcem po svetu, reshena nereshljivih tezhav, ki jih povzrochajo na internetu shumniki v latinici. Samo za tri chrke-glasove gre! Zato smo v program Revije SRP vkljuchili Zbornik Bohorichica. Na internetu ga predstavljamo sproti, tako kot nastaja. Prvi del zbornika Bohorichica pa bo natisnjen predvidoma v zachetku januarja 2002.

V ediciji Pogum Revije SRP izdajamo tudi za druge tiskane publikacije zavoda (knjige sodelavcev revije); najprej izidejo na internetu ali pa samo na internetu (s posebno kataloshko oznako NUK za elektronski vir). Letos zhal ne bomo natisnili nobene od nachrtovanih treh knjig, samo zbornik Bohorichica. Vendar so knjige, ki so izshle na internetu, pripravljene za tisk, izshle bodo lahko kadarkoli, takoj, ko bomo zbrali potrebna sredstva za tiskanje knjig.

Revija SRP ni trzhno blago oz. je to le v nekaj izvodih (v prodaji je le v MK Konzorcij, a tudi teh ne obrachunavamo). Zato tudi naturalne izmenjave revij nimamo. Knjizhnice, ki so in tiste, ki she bodo pisno potrdile oz. izrazile svojo pripravljenost oz. zheljo dobivati revijo brezplachno, jo bodo tako dobivale, kakor tudi druge publikacije zavoda, dokler bo zavod obstajal. Enako velja tudi za katedre slovenskega jezika na univerzah v svetu – za njihove dokumentacije.

Avtorji prispevkov prejemajo revijo brez plachila, kot simbolichno oddolzhitev za svoje nehonorirane prispevke.

Vsi lanskoletni stroshki skupaj so le obrachunani za Ministrstvo za kulturo RS do oktobra 2001, vechine stroshkov revije in zavoda sicer ne obrachunavamo. Revija torej temelji na (neobrachunanem oz. nezarachunanem) delu sodelavcev.

Na internetu smo dopolnili knjizhnico Revije SRP in celoten program zavoda v bohorichici. Knjizhnica Revije SRP na internetu vsebuje doslej poleg tekoche shtevilke she vse od shtevilke 1/2 do 45/46, pa tudi nastajajochi Zbornik Bohorichica in doslej devet knjig iz knjizhne zbirke Pogum Revije SRP v elektronskem viru. Natisnjene pa so zhal samo tri, kot recheno, le zaradi financhnih razlogov.
 
_____
* Glej: Odprta vprashanja II – Slovenskemu parlamentu /ob zakonu o rabi slovenshchine/, Revija SRP45/46
 

 

Opombe k novim razpisnim pogojem, merilom in kriterijem
za financiranje revij in chasopisov ter knjig v letu 2002

 

Tudi v najnovejshih "dvoletnih" merilih in kriterijih za financiranje revij in knjig ni vsebinskega vrednotenja le-teh! Elektronsko izdajanje revij in knjig je spregledano, kakor da she vedno ne obstoja. Vendar je publiciranje revije na internetu pregledna in celotna ter neposredno dostopna informacija o njej, njena neizbrisna referenca za nash zgodovinski spomin. Knjizhnica Revije SRP na internetu omogocha recenzije v medijih, tudi naknadne in revidirane, na kar pa sodelavci revije ne moremo in niti ne zhelimo vplivati.

Zagotovila, ki jih MK RS zahteva za izplachilo, pa she vedno niso, niti malo, v sorazmerju z vishino odobrenih sredstev. Delezh, ki ga prispeva MK RS za financiranje sodobnega programa (kot je npr. program zavoda Revije SRP), je vedno manjshi (v sorazmerju z lastim delezhem ali neplachanim delezhem ustvarjalcev). Realno se torej subvencija she naprej krchi. Pet let enaka (simbolichna vsota en milijon SIT), ne oziraje se na vishino zaproshenih oz. utemeljevanih zneskov v vlogah za subvencijo, namrech predstavlja le she simbolichni delezh sredstev, potrebnih za udejanjanje programa po vashih merilih in kriterijih.

Proshenj drugim dobrotnikom – donatorjem, sponzorjem in razpisovalcem kulturnih programov ne vlagamo vech in na druge javne razpise se ne prijavljamo. Izkushnje so nas pouchile, da je to nezdruzhljivo s programom resnichno neodvisne revije. (Npr.: z udelezhbo oz. s prijavo na "Javni razpis za publikacije MO Ljubljana" smo ugotovili, da se mestna administracija z javnimi razpisi poigrava ali norchje s prijavitelji. Glej Revija SRP 43/44, str. 177 Javni razpis ali ...)

Nasha zhelja je, in upamo, da bomo kljub tem nespodbudnim dejstvom nekoch, morda zhe chez nekaj let, financhno povsem neodvisni, tudi od MK RS, in sicer zahvaljujoch le dejstvu, da delezh materialnih stroshkov v primeri z delezhem, ki ga lahko opravijo ustvarjalci sami, pochasi, a nezadrzhno pada. Takrat bodo lahko vsi sodelavci revije ne le glavni sponzorji ali donatorji (kakor hochete) kot doslej, ampak edini financerji svojsko-svoje revije. Za sedaj to zhal she ni mogoche.

Temeljna resnica in z njo tezhava novih prijaviteljev na eni in tudi nelagodnost "starih" razpisovalcev na drugi strani z novimi razpisnimi pogoji, merili in kriteriji za financiranje revij in chasopisov ter knjig v letu 2002 je ta, da le-ti niso novi! Novi so samo nekateri prijavitelji, ne pa razpisni pogoji, kriteriji in merila za financiranje pisane besede. Resnica je ta, da je obstojecha hierarhija kandidatov favorizirana vnaprej. To je sistemsko podedovana hierarhija vladnih organizacij, javnih zavodov, skratka drzhavna kultura drzhavnih umetnikov. Merila in kriteriji le potrjujejo in podaljshujejo obstojecho – podedovano hierarhijo. No tu in tam so she kake izjeme, ki potrjujejo to pravilo, in zato dobe kako drobtinico z bogatinove mize – simbolichno subvencijo. Mednje spada tudi zavod Revija SRP. Da je tako, kazhe dejstvo, da v razpisnih pogojih kot tudi v merilih in kriterijih she vedno ne obstoja elektronsko izdajanje revij in knjig, to je kratko malo spregledano. Morda zato, ker elektronskih objav ni mogoche zatajiti ali preostanka odvechne naklade odpeljati v papirnico Vevche. Tako se je namrech godilo prenekaterim, sistemu neljubim izdajam. Sicer bi bilo tako zaostajanje – nesledenje spremembam na podrochju zalozhnishtva – nepojmljivo. Sistemski mnozhichni mediji druzhno vzdrzhujejo to hierarhijo s svojo in vasho odmevnostjo avtorjev in njihovih stvaritev. Le-ta vam je najpomembnejshi kriterij in merilo. Vse je v stilu McLuhana "Medij je sporochilo!" in pa "Black out iz mnozhichnih medijev!" (Koga ali chesar ni v mediju, ne obstaja. Tako je predlagal reshitev problema terorizma.) "Vsebina sporochil je irelevantna!" (Vseeno je, kaj sporochamo.) V najmochnejshem mas-mediju pa so tako in tako preprichani v eksistentnost dogodkov sveta le, che so na ekranu. Potem pa se najde kaka revija npr., ki vztrajno sporocha, da iz mnozichnih medijev – medijev mochi izkljucheni vseeno eksistirajo. "In vendar eksistirajo".

Resnichno fascinanten pa je tale pogoj oz. "Navodilo za zbiranje predlogov na podrochju zalozhnishtva (sploshni obratovalni stroshki nevladnih organizacij), ki jih bo v letu 2002 financirala RS iz dela prorachuna, namenjenega za kulturo: Za sofinanciranje se lahko priglasijo nevladne organizacije: drushtva, zasebni zavodi in ustanove, ki se ukvarjajo z izdajanjem slovenske knjizhevnosti (zalozhniki) in izpolnjujejo tele pogoje:

– da so v zadnjih petih letih dobili vsaj tri leta po dve subvenciji za izdajo in pripravo knjig in so jih realizirali." (Op.: Ta pogoj sem navedel kot primer, che ne dokaz, ki nedvoumno razkrije diskriminatornost razpisa za nevladne organizacije, med njimi zavode – pravne osebe zasebnega prava, kar je tudi zavod Revija SRP).

She opomba k "Navodilom za prijavo na javni razpis za zbiranje predlogov na podrochju zalozhnishtva (nekomercialne revije in chasopise), ki jih bo v letu 2002 financirala Republika Slovenija iz dela prorachuna, namenjenega za kulturo," k zahtevku – "objavljene recenzije in reference (citiranost) o reviji, o njenih avtorjih in njihovih prispevkih za obdobje prejshnjega leta v domachi in tuji literaturi."

Citiranosti avtorjev revije, njihovih referenc ne zbiramo (za to so zadolzhene posebne specializirane ustanove). Frekventnost obiskanosti internetnih strani nas ne zanima (cheprav se nam tudi za to in za varljivo povechanje obiska nashe internetne strani ponujajo posebne specializirane komercialne institucije).

Kot primer pa vam poshiljamo kopije internetnih odmevov, takih, ki so za nas resnichno pomembni, in internetno stran Knjizhnica Revije SRP ter seznam Avtorji in prevajalci Revije SRP. Pa she en dvakratni odmev – "osmrtnici" v domachem mediju Delo - Knjizhevni listi ob izidu Revije SRP 43/44 (verjetno pomotoma) kot primer skrajno pomanjkljive domache informacije o reviji ali celo zhaljivega odmeva na ustvarjalno delo sodelavcev Revije SRP.

Program je sprejel Svet zavoda Revije SRP na svoji redni seji, dne 8. oktobra 2001.

preds. sveta
Ivo Antich
 
pripravil: za svet zavoda:
Rajko Shushtarshich
odg. urednik, v.d. dir.

 

ODPRTO ZAPRTO PISMO VI