Revija SRP 45/46

Revija SRP
Urednishtvo
 
Ljubljana, 8. junij 2001
 
ODPRTA VPRASHANJA II
SLOVENSKEMU PARLAMENTU
 
(vsem poslanskim skupinam)
Shubicheva 4, Ljubljana
 
Sposhtovani gospod Borut Pahor, predsednik Drzhavnega zbora RS
Sposhtovane poslanke in poslanci Drzhavnega zbora RS

 

Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed. Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Mislimo, da bodo institucije predvsem kulturne prej ali slej morale dati nedvoumen odgovor. Odgovoru pishochim in tudi berochim se namrech ne bo mogoche ogniti. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane. (Iz uvodnega citata vprashalnika slovenskim institucijam).

 

OB PREDLOGU ZAKONA O RABI SLOVENSHCHINE KOT URADNEGA JEZIKA

pa moramo zastaviti vprashanja she nekoliko shirshe, najprej Vam kot presedniku slovenskega parlamenta in vsem slovenskim poslancem. Kot predsednika parlamenta Vas tudi prosimo, da vprashalnik posredujete zadolzhenim za reshevanje zadeve: drzhavnozborski delovni skupini za jezikovno nachrtovanje oz. za odgovore na vprashanja, ki jih poshiljamo. Seveda tudi od poslancev ne prichakujemo formalne izpolnitve vprashalnika, ampak odprte odgovore ali tvorne zavrnitve po mnenju poslancev DZ RS neutemeljenih oz. neupravichenih vprashanj. (Vprashanja se nanashajo na nasho blizhnjo prihodnost, ki se kazhe iz nashe sedanjosti.)

 

1 KAKO BOMO GOVORILI IN PISALI V SLOVENIJI?

2 KATERI JEZIK BOMO GOVORILI V SLOVENSKIH PODJETJIH IN USTANOVAH ? (najprej tistih, ki bodo v vechinski lasti tujcev?)

3 ZAKAJ DESET LET PO OSAMOSVOJITVI SHE NIMAMO SPREJETEGA ZAKONA O RABI SLOVENSHCHINE?

(Odgovori, ki se vsiljujejo kar sami po sebi. Hipoteza: kot recheno, nasha blizhnja prihodnost se kazhe iz nashe sedanjosti kot neizbezhna.)

 

1 V SLOVENIJI BOMO GOVORILI IN PISALI ZELO RAZLICHNO!

(Npr.: Na podezhelju in pa nizhje strate she precej chasa slovensko; s severa, zahoda, vzhoda in juga pa se bo shirila germanizacija, romanizacija, madzharizacija in kroatizacija; elita, management bo govoril in slabshe pisal svetovljansko globalni jezik amerikasko angleshchino in she enega od prej nashtetih ne prevech dobro.)

2 CUIUS REGIO, EIUS RELIGIO!

V Cimosu in Revozu francosko, v Vevchah, Tobachni nemshko, v Julonu italijansko, v znastvenih inshtitutih angleshko, v slovenski vojski sprva amerishko angloslovenshchino "narodni jezik". (Nashtel sem le nekaj primerov.)

3 KER GA NOCHEMO!

(Zaviral bi proces hitre, predvsem pa celovite ali popolne vkljuchitve v Evropsko unijo. Z drugimi besedami, tako lahko blagohotno prebolimo zanikovanje narodne identitete slovenstva in se hitreje asimiliramo v kulturno Evropo.)

____
Ob povrshnem (hitrem) branju predloga tega zakona, posebej uvoda, kritichne ocene stanja in tudi ciljev zakona ter financhnih posledic, bi bil kot bralec lahko pomirjen. A kaj, ko mi zhe prvi razmislek o besedilu chlenov, kot so predlagani, vzame voljo biti Slovenec.

 

Razmislek poraja vprashanja, taka, ki se jih nikakor nisem mogel otresti: Zakaj se zakonodajalec ni podvizal pri sprejemanju tega tako pomembnega zakona, zakaj ni vzpodbudil shirshe javne razprave o vitalnem vprashanju nashe identitete? Zakaj se slovenisti ne odzivajo spontano, che so zhe njihove institucije zatajile? Bi si nalozhili preveliko breme, odgovornost? Nemalo zgodb o jezikovnem zakonu krozhi v nashi neformalni komunikaciji (od ust do ust), a kako malo nam o njem (na svoj nachin) sporochajo nashi mnozhichni mediji!

Debata v DZ bo ob sprejemanju ali nesprejemanju chlenov predlaganega zakona zagotovo burna. Ne dvomim, da boste slovenski poslanci zakon dodobra pretresli. Zato ne bom pripominjal, kaj vse se meni zdi slabo ali celo povsem zgresheno glede na zastavljeni temeljni cilj. Nekaj pa le moram razjasniti ali vsaj vprashati.

Kako je mogoche predlagati zakon o rabi slovenshchine kot uradnega jezika (v RS), ne da bi se dotaknili problema, kako naj se slovenshchina pishe po novem zakonu?

Sposhtovanja zakona, takega, kot je predlagan, namrech ni mogoche uveljaviti niti krshitve bistvenih chlenov ni mogoche sankcionirati, che se poprej ne reshi problema slovenske pisave, vprashanja, ki se ga kot kuge izogibajo kljuchne institucije sistema.

Pa ne gre samo za dolochbo o obveshchanju javnosti 17. chlen, tretji odst., ki ureja medmrezhno predstavljanje;

niti le za zhe skoraj prevladujoche dopisovanje po internetu (medmrezhju) ali le za pisavo na internetno objavljenih knjigah, revijah (t. im. elektronski vir publiciranja), ki ju predlog zakona ne ureja, niti omenja ju ne.

Ker: V tisti del jezikovne dejavnosti, v katerem se svoboda govora res lahko uveljavi, tj. v besedno umetnost, v obmochje zasebnega sporazumevanja ipd., pa ta zakon ne posega. Pach, ravno s tem, ko pokazhe, da mu za to podrochje ni mar. Nisem zagovornik pretiranega normativizma, ker prevech zakonov na nekem druzhbenem segmentu zanesljivo kazhe na odsotnost vrednot. Posebej ustvarjalci v besedni umetnosti bi se prav radi sami dogovorili, kako naj pishemo in govorimo pravilno slovensko. A prav glede chrkopisa se sami ne bi nikoli zedinili. (Tudi nemshka pravopisna reforma ne gre zlahka.) Resnichno si ne zhelimo petdesetletne chrkarske pravde. In chrkopis zagotovo ni zadeva, ki se tiche le slovenistov, literatov in podobnih. To bo drzhava zhe morala normirati, tudi v primeru, che bi imeli zakon o jeziku, ustavni zakon ali ustava en sam chlen o slovenshchini.

Tako opredeljene dolochbe kljuchnih chlenov zakona, kot so v chl. 11., 12., 13., ki urejajo poimenovanje pravnih oseb zasebnega prava, poimenovanje pravnih oseb javnega sektorja in prepoved vpisa v sodni register, niso legitimne. Le kako bi jih bilo mogoche uveljaviti ali sankcionirati? (Samo za primer: registriranega imena pravne osebe, ki vsebuje shumnik(e), namrech ni mogoche registrirati kot internetno ime ali domeno. Vemo pa, da ima danes zhe skoraj vsako manjshe podjetje / firma tudi svoje internetno ime in internetni naslov.)

Z nereshevanjem aktualnih problemov jezika je tudi drzhava vzpodbujala pravne subjekte k prevzemanju tujih imen. Naj se mar, po novem zakonu, le-ti odrechejo internetnemu komuniciranju v slovenshchini ali samo slovenskim imenom s shumniki?

Hotel sem samo pokazati, da je jezik govor in zapisovanje, ki sta nelochljiva, da je urejanje rabe slovenshchine dosti bolj prepleteno, da ne rechem zapleteno, kot to predlagatelj zakona opredeljuje. Glede nalog Drzhavnega urada za jezik sem torej v velikih dvomih, da jih bo sploh lahko opravljal, dokler zakon o rabi slovenshchine ne reshi aktualnega vprashanja slovenske pisave: kako naj se sodobna slovenshchina pishe? (Po katerem nachelu: latinichnem ali cirilichnem?)

Za konec naj ponovim kljuchni, tj. ontoloshki problem, ki generira posamezne kulturne probleme, tudi te, ki se obujajo ob ne-sprejemanju zakona o rabi slovenshchine. Ne sposhtujemo kulture, ni nam mar za jezik, ni nam mar za narodovo identiteto. Kdor pa identetiteto le brani (vneto, tudi z zakoni, uradi), ta jo je zhe izgubil. Ker identiteta se ne le brani, ampak se ustvarja.

 

Prilogi: VPRASHALNIKA O BOHORICHICI

 

S sposhtovanjem
 
za urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich odg. ur.