Revija SRP 45/46

Jozhe Volarich

 

STOJIM OB REKI

 

 
STOJIM OB REKI,
komaj opazno teche,
ALI RES TECHE?
 
ALI RES TECHE,
ali ne odhajam jaz?
POZDRAV SI DAVA.
 
POZDRAV SI DAVA,
saj oba odhajava;
NAJ BO USODA.
 
NAJ BO USODA,
ker so tako hoteli
NEKJE V ZACHETKU.

 

NEKJE V ZACHETKU,
ko she nisva bila - zdaj
STOJIM OB REKI.
 
 
 
 
 
 
ODPIRAM VRATA,
ona z napisi in brez,
VEDNO POTRKAM.
 
VEDNO POTRKAM,
saj je previdnost mati...
OCHE JE DRUGJE.
 
OCHE JE DRUGJE,
v zacharanem kvadratu,
CHAKA NA ODMEV.
 
CHAKA NA ODMEV,
usklajuje rachune,
LOSHCHI PRIHODNOST.
 
LOSHCHI PRIHODNOST,
medtem pa jaz trmasto
ODPIRAM VRATA.
 
 
 
 
 
 
ZHE VSE IZGINJA,
ostajajo le sanje
NA BELIH LISTIH.
 
NA BELIH LISTIH
mizhe prebiram stihe
VEDNO VECH IN VECH.
 
VEDNO VECH IN VECH
segam v globino molka,
VEDNO BOLJ IN BOLJ.
 
VEDNO BOLJ IN BOLJ
objemam krik praznine
KOT PRIBIT NA KOL.
 
KOT PRIBIT NA KOL
razkazujem nichnost, ko
ZHE VSE IZGINJA.

 

_____
Avtor, najplodovitejshi slovenski haiku pesnik, na sledi japonske tradicije ciklichnega nizanja haikujev oblikuje "haiku pentlje", kot sam imenuje svoje pentaptihe. (Op.ur)