Revija SRP 45/46

Ivo Antich

 

O STRIPSKEM POSKUSU PO LAROUSSU

"Dictionnaire Mondial de la Bande Dessinnée", Larousse/ HER, 2001

 

V znamenju uglednega imena francoske zalozhbe Larousse je v njeni seriji slovarjev raznih zvrsti umetnosti (film, slikarstvo itd.) nedavno izshla nova izdaja zajetnega "Svetovnega slovarja stripa" (prva izdaja 1994), ki ga kot urednika podpisujeta znana francoska "aktivista stripa" Patrick Gaumer (r. 1957) in Claude Moliterni (r. 1932, ur. revije "Phenix", ust. 1966, posvechene shtudijam o stripu, tudi ustanovitelj stripskega festivala v Angoulemu), in sicer z izrecno opombo, da sta preverila in prevzela odgovornost za tochnost podatkov. Mimogrede: francoski izraz za strip "bande dessinnée" (risani trak) se sicer zdi malce okoren in tudi za razlichne oblikovalske potrebe ne zmeraj najbolj funkcionalen, je pa njegova pozitivna stran v tem, da je do zadevne umetnostne zvrsti nevtralen, oznachuje jo bistveno le kot fenomen, kar ne velja npr. za angleshko ime "comics", ki zvrst v celoti opredeljuje s komichnostjo, Italijani pravijo "fumetto" (dimchek), a stripi so lahko tudi brez oblachkov (npr. "Princ Valiant"). Sicer pa je zadevna publikacija prav markantna in lepo opremljena, z obilnim ilustrativnim gradivom. Nachelo ureditve je v glavnem abecedno zaporedje avtorjev (auteurs) in nekaterih bolj znanih stripskih junakov (personnages). Poleg pregleda imen je tudi kazalo po drzhavah, katerim pripadajo uposhtevani ustvarjalci; tu pa se zadeva zatakne - kje drugje kot pri Balkanu. Tako Balkan v stripskem leksikonu uchinkuje kot "provokativni lapsus", to pa je tudi ena od ne najbolj redkih funkcij stripa, vsaj med tradicionalnimi pogledi na umetnost.

Zastopane drzhave: J. Afrika, Alzhirija, Nemchija, Argentina, Avstralija, Belgija, Bosna, Kanada, Kitajska, Hrvashka, Danska, Shpanija, ZDA, Finska, Francija, V. Britanija, Italija, Japonska, Libanon, Mehika, N. Zelandija, Nizozemska, Filipini, Poljska, Portugalska, Rusija, Slovenija, Shvedska, Shvica, Tajvan, Jugoslavija, Zaire. Za Slovenijo kot eno najmanjshih (med navedenimi drzhavami je manjshi le Libanon, a ima vech prebivalcev) je zhe uvrstitev v to druzhbo pravzaprav lep dosezhek: zabelezhena je kot dejstvo na zemljevidu svetovnega stripa. Z najvech avtorji (s celimi stolpci imen) so zastopane ZDA, Francija in Belgija, kar kazhe na izrazito "klasichno" amerishko in frankofonsko opredelitev. Slovansko podrochje je predstavljeno pretezhno z "Balkanci": poleg Rusije in Poljske so tu le nekdanje in sedanje "Jugoslovanke" (Bosna, Hrvashka, Slovenija, Jugoslavija), brez posebnega ozira na kakshna sorazmerja glede velikosti ali pomena (vsaka drzhava v glavnem z dvema, tremi avtorji). V svetu stripa vodilne drzhave (tudi V. Britanija, Italija, Shpanija, Nemchija) so, kolikor je mogoche na hitro presoditi, v glavnem solidno predstavljene, tudi chlanki o "Balkancih" so sami po sebi korektni, razmeroma natanchni, zlasti domorodce z Balkana (drugi o vsem tem tako ali tako nimajo pojma in jih tudi ne zanima - mimo vseh chvekanj o novoevropski enakopravnosti ipd.) pa bo osupnila razvrstitev. Bosno zastopa le strip belgijskega avtorja Hermanna "Stolpi Bois-Moryja" (zasnovan leta 1984 v sodelovanju z nekdanjo sarajevsko agencijo "Strip Art Features"), Hrvashko samo avtor s psevdonimom "Zoran" (Zoran Vanjaka, rojen v Splitu 1948 in od 70-ih let zhivech v Kanadi in ZDA), Jugoslavijo Zoran Janjetov (z oznako, da je iz Vojvodine, rojen v Subotici 1961), Andrija Maurović (Kotor 1901), Nenad Vukmirović (Beograd 1963), Slovenijo Zoran Smiljanich (Postojna 1961) in Jules Radilović (Maribor 1928); v slovarju so poleg rojstnih letnic navedeni tudi dnevi in meseci.

Ochitno je shlo za odlochitev, da se Balkance, ki se zmeraj prichkajo o lastni pripadnosti, avtomatichno "en bloc" razdeli po "njihovih" drzhav(ic)ah glede na rojstni kraj, tudi che z izvirnim "drzhavnim" kontekstom pozneje kot ustvarjalci niso imeli nobene zveze (che bi tak fino post-neokolonialistichno aroganten "kriterij rojstnega kraja" v smislu "zgini tja, kjer si doma" postal sploshna, tako rekoch globalistichna leksikonska praksa, bi bil npr. francoski pesnik Moréas grshki, Gogolj ukrajinski, Andrić hrvashki, Shalamun hrvashki, Eliot amerishki avtor itd.). Vsaka "jugodrzhava" je predstavljena vsaj z enim Zoranom, le v Bosni niso nashli avtorja s takim imenom, pa so ji "obesili" tujca - kooperanta. Govoriti o slovenskem stripu brez Mikija Mustra je zunaj resnejshe kredibilnosti, presenecha tudi odsotnost Tomazha Lavricha, ki se uveljavlja prav v Franciji. Radilović in Maurović sta vsak svoj opus ustvarila v Zagrebu in sta nedvomno reprezentativna hrvashka avtorja (prvi je v Sloveniji zhivel le nekaj otroshkih let); sicer pa je naravnost groteskno, da pomembno hrvashko stripsko ustvarjalnost predstavlja le na Hrvashkem v glavnem neznani emigrantski "outsider", medtem ko manjka vrsta nespregledljivih imen od bratov Neugebauer dalje (oba rojena v Bosni, a nista niti v bosanskem moshtvu; cenil ju je Disney; v Hornovi "Svetovni enciklopediji stripa", NY 1976, sta omenjena kot nemshka avtorja…). Tudi v Jugoslaviji (Srbiji) je she marsikdo, ki bi bil primeren za uvrstitev (vsaj "klasik" Milorad Dobrić, pa vech ruskih emigrantov; slednji bi po tem slovarju najbrzh sodili v rusko moshtvo, itd.). Soliden predstavnik Bosne bi bil npr. domachin Ahmet Muminović, z namenom "jugokompletnosti" bi bilo mogoche tudi v Makedoniji najti kakshno ime (npr. Filipovski, Hrdlichka, Dzhurovski…). Verjetno bo v naslednji izdaji zadevnega slovarja Maurović predstavljal Chrno goro; najbrzh tudi takrat kot risar in scenarist, cheprav se s scenaristiko ni nikoli ukvarjal…