Revija SRP 45/46

Helena Crchek

 

BITI STOPINJA

 
 
I
 
Ukradeni lestenec prichakovanj,
zbledela prochelja ulic,
po katerih tavam oblechena
v senco svoje samote.
Trikotna jutra in kvadratni vecheri.
Moja prichakovanja v kelihu, ki si ga razlil po mizi.
 
 
 
II
 
Hochem te celega,
zavitega v palachinko modre lune.
Steza pod mojimi podplati si,
mezhikajoche kadilo prichakovanja.
S cigareto v roki bom sedela na balkonu
in sanjala zvezde
na drugi strani okenske shipe.
 
 
 
III
 
Oblak na nochni omarici.
Padajocha luna
na prochelju poletja.
Potna chela in rosne dlani.
Zamolchani labirinti,
ki jih je prehladilo stoletje.
Sonchni zahod med palmami,
ura,
ko trepetajo modrikave zvezde
v rjovenju vechera.
Kashelj v nasmehu.
Jutro prihodnjega dne.
 
 
 
IV
 
Reci, da si potok.
Roke moje reke te pijejo
pozhirek za pozhirkom.
Utrujenega in lachnega.
S popotnim prahom na stopalih.
Milni mehurchek moje sence.
Mavrica tvojega nasmeha na
moji rami.
 
 
 
V
 
Sem sen na gugalnici preprostosti
ali le razmazani pljunek na ostanku dneva?
Je moja dlan kamen, ki pije vodo,
ali jez belega dezhja?
In moja nedra -
so plahutajoche modrice sonca,
prepleteni pajcholan senc?
Marelichno jutro,
stopinje sredi tishine.
Jaz - reka?
 
 
 
VI
 
Prilepljen na ustnice me pijesh.
Drget slovesa in slast ponovnega rojstva.
S prividom samoroga molish molitve,
ki ti ne pripadajo,
prepognjena mochvirja chakanja so tvoje prekletstvo.
Rishem sonce
in moj dom je oblak,
izhlapevajoch proti vzhodu,
 
 
 
VII
 
Z vekami na lichnicah
mozaik sanja senco svojega ogledala.
Prividi, ki so zhelje nespechnosti,
in uroki, ki so molk
chrt na dlani.
Vozli,
njiva vozlov
jaz pa sem sanjala o sonchnicah
in o otroshkem joku.
Marjetica v vazi.