Revija SRP 45/46

Gabriella Musetti

MOJI CILJI

 

 
MOJI CILJI
 
Moji cilji so blizu
kot toplina
tvoje roke,
le hipno
premishljena nezhnost,
naglo, chudno chustvo.
 
Zhelim si, da bi bil chas
naklonjen raztegovanju
teh neskonchnih trenutkov
spomina,
ne pa prenagljeno in spolzko
udelezhen
pri stapljanju upanja brez zgodbe.
 
 
 
POLETJE
 
Dnevi neuchinkovitega poletja
brez dozhivetih zhelja
ali begajochih hrepenenj,
zazrta v prazno in nestvarno
nebo.
Utishani zvoki, preoddaljeni
znaki mamljivega zhivljenja
v zraku, ozhganem od daljave.
 
Spokojni, izgubljeni dnevi;
zaznamovani z vsakdanjimi opravki,
z enolichnimi, pochasnimi ritmi
telesnega in dushevnega
napora.
 
 
 
 
BREZ NASLOVA
 
Orgije razpokanega kamenja
navskrizhne usode dogodkov
chisto odmevanje petja:
v temi
ne odkrijem nobene navzochnosti.
 
 
 
 
LAHKO BI SPREGOVORILA
 
Lahko bi spregovorila o razpadlih upih
o drobcih vihravih glasov
o svetlih raztresenih segmentih
okroglih
trenutkov zhivljenja.
 
Lahko bi govorila o rahlih molchanjih:
chut je nagnjen k skrivnosti
bornega prehoda
v chasu in nenehno
ponavljanih gibov.
 
Lahko bi govorila o odgovornosti,
doslednem odsevu
spomina.
Lahko bi povedala obichajno zgodbo
z novimi besedami.
 
 
 
ZHENSKI PORTRETI
 
Laura T.
 
Videla sem zhensko nedolochljive starosti,
oblecheno v rdeche,
v mehkih rjavih ocheh
okrushki omahljivih sanj,
sklanjala se je nad razigranim sinom,
da bi ga pokrila, vsa nezhna od ponosa.
 
 
 
Carla B.
 
Nadvse eterichno bitje,
ki se rado zateka v prejshnje chase,
razgubile so se tvoje zakopane korenine,
med pozhreshnimi prikaznimi odmotavash
nitko resnichnega zhivljenja.
 
Carla P.
 
Seje lapile tvoj umirjeni glas,
opogumlja nevsiljiva prizadevnost
tvojih hitrih korakov
sorazmemo z neuresnicheno utopijo.
Brez mrzhnje stopash za sedanjostjo,
z zamahom roke
odganjash utrujenost.
 
 
 
PORTRET V CHRNEM
 
Oblichje srnice
bezhen smehljaj
prozhen korak
prikupnega obnashanja, vendar skoraj
odrezavih in neprevzetnih besed.
A pod skorjo popolne krhkosti
silovit prepad hladnokrvnosti.
 
 
 
DALJNA MISEL
 
Daljna misel brez lochnice
za morje, ki ne lochuje,
niti zlate nedoumljive pahljache
se previdno ne spushchajo nad grenko dusho,
da bi razprshile semena odtujenosti.
Zhivo zachutim bolechino
kot takrat, ko gledam shkorce,
ki krozhijo nad mano z vreshchavimi kriki,
vsi se vrnejo na zaznamovano mesto
in umolknejo v moji dushi.
 
 
 
IGRA
(Sergiu)
 
Moj sin ishche srecho
za rjavim divanom.
Pritozhuje se zaradi stotih lukenj
na tleh, le kam je zbezhala;
nato rahlo dvigne obraz,
zavzdihne in sede
med samimi rumenimi kockami.
 
 
 
POSVECHENO ALBI
 
Poznam te zhe dolgo chasa,
daljna Alba...
Blizhnje steze
so se vchasih krizhale,
a prehodili sva jih druzhno
v samotni tihoti
ali jih preplavili z rekami
gladkotekochih besed.
 
Kje odkriti ogledalo,
obichajni odsev glasu?
 
Nagel sprelet ochi,
senca, hiter nasmeshek
razkrivajo domachnost,
nemirna ali vedra chustva.
Spomini na izgorelo prisrchnost
prav pochasi bledijo.
 
 
 
IDENTITETA
 
Nisem politichen begunec
niti izgnanec ali disident
ne prodajam podob
ne ustanavljam cerkva
in ne oznanjam nichesar.
Ne znam spretno krmariti
med tisocherimi obchutji
ne razkazujem se
v razkoshnih preoblekah
niti si ne sposojam
godb in vznemirljivih dozhivetij
in ne poberem vedno novih pushchic
na rachun sramotnih razvad sedanjosti.
Navsezadnje sem zhenska.
 
 
 
MORDA SEM NEKAKSHEN NAROBE ULIKSES
 
Morda sem na glavo obrnjeni Odisej
(ne obstaja zhenska popotnica).
Kot rastlina, ki pozhene korenine
in si poishche vlazhno in varno zemljishche,
ko so dovolj velike, globoke in trdne,
jih odrezhem in se brzh odpravim drugam.
 
 
Iz italijanshchine prevedla
Jolka Milich

 

NOTICA O PESNICI

Italijanska pesnica, esejistka in kulturna delavka Gabriella Musetti se je rodila v Genovi leta 1948. Diplomirala je iz filozofije na tamkajshnji Filozofski fakulteti. Dlje chasa je najprej sama, nato z druzhino z mozhem in dvema sinovoma zhivela v Novari, Parizu in v prestolnici Sardinije, v mestu Cagliari. Zdaj pa zhe shest let prebiva(jo) v Trstu, kjer pouchuje.

Doslej je izdala dve pesnishki zbirki, in sicer: E poi, sono una donna (Navsezadnje sem zhenska) pri zalozhbi L'Autore Libri, Firenze 1992, in Mie care (Moje drage) pri zalozhbi Campanotto (Videm - Udine), 2001. Pri zalozhbi La Nuova Italia je izdala sholski uchbenik Creativita nell'analisi del testo poetico (Kreativnost v analizi pesnishkega besedila), Firence 1994, zvezek Dentro la scrittura (Znotraj pisave) pa je izshel l. 1997 pri najvechji turinski sholski zalozhbi Loescher. Za trzhashko zalozhbo Il ramo d'oro je letos uredila zelo posrecheno zbirchico spisov posebno nadarjenih udelezhenk neke nedavne delavnice ustvarjalnega pisanja za dushevno prizadete Tre civette sul como (Tri sove na predalniku znana italijanska otroshka odshtevanka), ki je zaradi svoje neposrednosti pritegnila zanimanje kar shirokega kroga bralcev. Vrh tega je urednica najrazlichnejshih knjizhevnih kavarn (Caffe letterari) z gledalishkimi delavnicami, recimo o stvaritvah Presherna, Maurensiga, tudi v slovenshchino prevedene Dacie Maraini, Fabrizie Ramondino, istrske pisateljice Nelide Milani in slovitega modernistichnega pesnika Edoarda Sanguinetija. Skupaj z milansko slikarko Meri Gorni in Emiliom Fantinom je lani organizirala mednarodno srechanje-seminar pesnikov in vizualnih umetnikov Residenze Estive 2000 (Poletna bivalishcha 2000), ki sta se ga udelezhila tudi dva slovenska pesnika, in sicer Tomazh Shalamun in Barbara Korun, ter kar lepo shtevilo uveljavljenih italijanskih pesnikov, med njimi Giancarlo Majorino, Vivian Lamarque in Marcello Conti. Tudi letos je organizirala skupaj z Meri Gorni drugo izdajo Poletnih bivalishch 2001, katerih sta se udelezhila tudi renomirani italijanski pesnik Edoardo Sanguineti in Eva Marisoldi, od nashih ustvarjalcev pa trzhashki zamejec Marko Kravos in Boris A. Novak ter mlajshi istrski slikar. Pesnica objavlja tudi v italijanskih dnevnikih in najrazlichnejshih revijah.

 

Jolka Milich