Revija SRP 45/46

Frane Goljevshchek

Za zgodovinski spomin

 

IZJAVA

o problematiki juzhne meje,
predvsem politikom v razmishljanje o drzhavotvornosti

 

* Od konca 13. stoletja je Piranski zaliv s Savudrijo in zaledjem neprekinjeno pripadal obchini Piran!

* Piranski zaliv ni nikoli pripadal Hrvashki. Savudrijo z zaledjem Hrvashka upravlja shele po letu 1954 oziroma po partijskem sporazumu med Kardeljem in BakariŠem.

* Celovitost Piranskega zaliva je nesporna. Deklaracija o celovitosti Piranskega zaliva je shkodljiva, che se jo jemlje za predmet pogajanj o meji na morju, kot velja tudi za zaselke, ko je beseda o meji na kopnem, kajti tako se postavi napachna maksimalna zahteva, ki z nujnim kompromisom prinese samo nesprejemljivo delitev zaliva in nepravichno mejo na kopnem.

* Meje stare obchine Piran so legitimne (o tem govori Parishka mirovna pogodba iz leta 1947), zato tudi celovitost nekdanje obchine ne more biti predmet pogajanj. Predmet kompromisov je samo obmochje med staro mejo obchine Piran in med edino mednarodno priznano mejo STO na reki Mirni.

* Administrativna meja na Dragonji (kot tudi celotna meja s Hrvashko) ni bila nikoli dolochena, ker je ni potrdil najvishji organ SFRJ in tudi ne najvishji organ SRS. Postavljena je bila z vojashkim ukazom, z ustrahovanji, tudi z genocidom, torej s strahovlado. Zato ni legitimna.

* Temeljna ustavna listina ne govori o meji na Dragonji, saj tudi ni mogla o njej govoriti, ker uradno ni obstojala.

* Nobena arbitrazha nam ne bi dala manj, kot nam daje Drnovshek-Rachanov predlog.

* Predstavljeni predlog ne ponuja 80% Piranskega zaliva, ampak v resnici Sloveniji jemlje 20% tega zaliva!

* Pravichna juzhna meja ni samo zadeva slovenskega nacionalnega ozemlja in nacionalnega morja, ampak je tudi stvar slovenske drzhavotvornosti, pokonchnosti in nacionalnega ponosa. Brez teh atributov ne moremo in ne smemo v Evropo!

* Za nobeno ugodnost v Evropi se ne sme barantati z nacionalnimi interesi!

* Jesen bo pokazala zrelost slovenskih politikov!