Revija SRP 43/44

Tomazh Savodnik

 

KAKO SE PISHE …

 

Slovenci se zhe dolga leta ubadamo z vprashanji, kako naj zapisujemo svoj ljubljeni jezik. Nova podrochja, kot je rachunalnishtvo, nam v teh dilemah prav nesramno ponagajajo in iskanje izrazov in slovnichnih pravil lahko prav kmalu postane nacionalni shport ali hobi shtevilka ena. Zakaj hobi ali shport? Preprosto zato, ker gospodje, ki se z jezikom ukvarjajo poklicno, ne dohajajo tempa, s katerim se izrazoslovje spreminja - v tujini in pri nas.

Veterani se boste spomnili mechine in drugih predlogov iz znamenitega prispevka v davno preminuli reviji Bit. Tisti mlajshi se she vedno naslajate nad vsemi izvedenkami zgoshchenke, tlachenke ali cederoma. Vsa chast "izumitelju" svetovnega spleta, ki gre v uho in od tipk in kar je najpomembneje - tudi pomensko ustreza izvirniku. Kar zadeva rachunalnishke izraze, nameravamo v urednishtvu nadaljevati smernice, ki sta jih postavila pomembna borca za slovenski rachunalnishki jezik, prva urednika revije, Vilko Novak in Aljosha Vrechar. Izraza ne more uzakoniti nihche, izraz se mora preprosto “prijeti", pogoje pa sem zhe navedel.

Toliko o rachunalnishkih izrazih. Kaj meni povsem osebno in na nekoliko hudomushen nachin Andrej Orel, si lahko preberete v njegovem mnenju. Ostane nam she pravopis. (...)

Tudi internet nam nagaja. Gre za vprashanje, ali naj bo internet ali Internet. Meni je vseeno, dokler se ne pojavijo pametni prevodi, ki govorijo o medmrezhju, kot je govoril nedavno prispevek na nacionalni televizji. "Za komuniciranje po medmrezhju potrebujete rachunalnik in znanje angleshchine." Vechje neumnosti zhe dolgo nisem slishal. A ko smo zhe pri internetu, naj omenim she to. V raziskavi o rabi interneta v Sloveniji so pred kratkim anketirance sprashevali tudi o jeziku. Zanimivi sta dve ugotovitvi: uporabniki si mochno zhelijo slovenske vsebine in hkrati trdijo, da zaradi slovenske vsebine interneta ne bi intenzivneje uporabljali. Pa si mislite, kar hochete.

She dobro, da smo se dogovorili okoli izrazov, kot so rachunalnik, tiskalnik in pomnilnik. Pa ne vsi! Eno vechjih slovenskih rachunalnishkih podjetij vam she vedno ponuja spomin. Che me spomin ne vara, mislijo na pomnilnik. Razen che vam bodo tako kot pred leti prodali kompjuter s printerjem in 32 mega spomina?

Potrudimo se in se pogovorimo o slovenskem rachunalnishkem izrazoslovju, da ne bo obveljala trditev, da za komuniciranje po medmrezhju potrebujete rachunalnik in znanje angleshchine. (...)

Na svidenje do septembra. Medtem pa nam pishite, kaj si mislite o nashi reviji, kaj o jeziku ali pa kar tako. Saj veste, vsi smo veseli razglednice, she bolj pa dveh.

_____
Op. ur.: Iz uvodnika Tomazha Savodnika v reviji Moj mikro, 7/8, julij/avgust 1997