Revija SRP 43/44

Marko–Mitja Fegush

 

MISLI O DEDISHCHINI
 
(Petdeseta obletnica posveta arhitektov v Dubrovniku –
kompilacija aktualnega dogajanja s porochilom arh. Dushana Grabrijana,
objavljenim v Slovenskem etnografu V/1952)

 

Mestni arhitekti so Cankarjevemu nabrezhju dali podobo nekdanjega sprehajalishcha, popularne promenade, ki je vodila od palache Bata (danes NAMA) do Cekinovega gradu. Peshashki bulvar deluje danes vzdolzh Ljubljanice res le ob nedeljah v chasu “boljshjega trga”, a obnavlja potrebo, da se znanci, prijatelji, zbiralci dobivajo ob dolochenem chasu na javnem mestu, ne glede na vreme in letni chas. V ta navdih po obujanju nekdanjih chasov sodi tudi brskanje po stojnicah in iskanje znane in nepoznane dedishchine v zalogah starih knjig, fotografij, slik, lepakov... Tistega meglenega jutra pozno jeseni mi pride pod roko peta shtevilka Slovenskega etnografa iz leta 1950, v katerem na hitro prepoznam slog arh. Dushana Grabrijana in she vedno aktualna razglabljanja o nashi dedishchini. Na hitro “presvetlim” njegove dileme z aktualnimi dogajanji, predvem tistimi, ki sem jih v zadnjem chasu spoznal na lastni kozhi. V orumenelem tisku se nekako prepoznam, zato si kot v nekakshnem snu zamislim kompilacijo s tekstom, ki je pred menoj.

 

Grabrijan porocha takole:

"Posvet je odlochil, da to pot ne bo razpravljal o vprashanjih konserviranja, ker so o tem razpravljali zhe na drugih sestankih in ker je trenutno mnogo bolj zanimivo vprashanje izkorishchanja nashe dedishchine v nashi novi in sodobni arhitekturi.

Posvet je nato odlochil stalishche proti formulaciji nacionalnega in socialistichnega po vsebini – iz razloga, ker ne gre lochiti oblike od vsebine, che nochemo zopet nazaj v formalizem.

Kakor povsod v Evropi, tako se zhelimo tudi mi vrniti k domachim izkushnjam, po tisti “nachelni” arhitekturi, ki je zaradi nachel prerada zanemarjala domache skushnje in pogoje. Da se to ne izkljuchuje, da bo kdaj tehnika premagala vse klime in kontinente – pot do tja je she dolga – bo to tedaj rezultat mnogih regionalnih skushenj, iz katerih moramo sedaj chrpati.

Arhitektura je sploh samo del celote. Gledati moramo celoto, tj. urbanistichno. Kako je celota nastajala, kakshni so njena embrionalna zasnova, rast in vplivi. Ne smemo pri tem gledati statichno, temvech razvojno. Ne iskati tipov, temvech razvojne vrste, ne nedotakljivih motivov, temvech njihove vzrochne zveze. Iskati vzrochne zveze in razvojne vrste pa pomeni vezati preteklost z najtoplejsho sedanjostjo. Skratka, treba nam je metode, ki bo zgodovinska in razvojna. Najprej torej registrirati, nato analizirati, razkrivati vrste in primerjati, da bomo mogli izvrshiti selekcijo, in slediti kontinuiranemu razvoju."

Kako instruktivna nachela in kako so bila opushchena pri natechaju

 

 

ZASNOVE TRGA CELJSKIH KNEZOV

 

Zamislim se nad brutalno neotesano prvonagrajeno reshitvijo arh. R. Kortnika in formalistichno “bravuro” z velikim koritom za “pranje nog” arh. Vojteha Ravnikarja ter ugotovim, da slovenski natechaji niso naklonjeni izpolnjevanju kriterijev in merilom, kot jih je pred petdestimi leti oblikovala stroka.

Ob tem me preshine, da vedno obstajajo reshitve, ki so avtonomne in iskrene.

Med nenagrajenimi in neodkupljenimi sta taki celo dve, ki v celoti ustrezata zamisli o harmonizaciji obstojechega stanja in razvojnih ter vizionarskih zahtev, ki so dejanski in simbolni imperativ enega najpomembnejshih celjskih trgov. To sta reshitvi arh. Primica in sodelavcev iz Ljubljane ter reshitev arh. Popka iz Pirnich pri Ljubljani. Prva zaradi tehtne analize in obchutljivega pritopa pri harmoniziranju proporcij in geometrije trga ter redistribuscije vsebin, druga pa zaradi efektne postavitve in oblikovanja tezhishcha trga s kroglo, v katero je vtkana “zvezda iskrica” kot novi celjski simbol.

Iz analize in sinteze natechajne reshitve arh. Primica in sodelavcev zrejo zrele in uresnichljive zamisli. Zhal prezrte v celoti.

 

Analiza

Spodnji grad, Prothazijev dvorec, Narodni dom in sodobna Banka na vogalu so velike mestne enklave v mestnem prostoru, ki se je zunaj grajskega dvorishcha formiral v dva dela, vechji lijakasti trg pred Narodnim domom in manjsho piazzeto pred gostilno na koncu Gosposke ulice.

Enigma nedoumljive podobe danashnjega trga lezhi v tem, da ima delno lijakasto in delno pravokotno geometrijo. Priche smo usodi vseh slabih urbanizmov, da se vse njihove napake zbirajo v eni tochki, pogostoma tam, kjer so se zachele. Dana situacija je pach taka, da je trg nastal kot prazen prostor, v katerega se ne da stlachiti nobenega objekta vech, obliko pa so mu dolochile vse prejshnje gradbene linije oziroma imperativne smeri objektov, po katerih je mestno tkivo rastlo. Skromne meshchanske hishe, ki niso sledile ustreznemu odmiku gostilne "pri Ribichu", so zato na trgu nekako odvech.

V tem kontekstu ne moremo govoriti o usklajenih gabaritih, saj vechji stranici trga nista v ravnotezhju niti po stavbnih masah niti nima vech kot 100 m dolg prostor jasne definicije na juzhni strani. Medtem ko Prothazijev dvorec povsem jasno zapira severno stranico trga, se juzhna stranica samo sluti za vogalom vrste meshchanskih hish, ki levi kot trga zakrivajo pogledom vzdolzh osi, desni kot pa skriva mejni zid grajskega dvorishcha.

V zlomljenem robu vzhodne stranice trga tichi bistvena zadrega, saj zamegljuje njegovo jasno podobo to, da je prostor razdeljen na odprto dvorishche pred gostilno in na zaprto grajsko dvorishche, ki sta vsak po svoje she omejena s plotovi in zidovi.

 

Sinteza

Prichujocha zasnova Trga Celjskih knezov temelji na reshitvi, ki bi povezala lijakast trg in obe dvorishchi na jugu v enoten prostor. Novi tlak bi v prostoru uveljavil jasno dispozicijo, orientirano na dve osi s historichno hierarhijo: Spodnji grad –Prothazijev dvorec in Narodni dom–Banka. Zgodovinski pomen trga bi s tem naslonili na prochelja stavb, na trajnost arhitektur, ki oblikujejo podobo mesta, ne pa na pomen funkcij in komunikacij, ki so spremenljive.

Neprijetno diagonalno tendenco danashnjega trga bi odpravili z rushenjem plota nekdanje kasarne in njenih pritiklin. Pravokotna geometrija novega trga, po novem vzporedna z mestnim tkivom, bi postavila juzhni vogal Narodnega doma v centralno vlogo. Lepo artikulirana arhitektura vogala bi skupaj z juzhno fasado in velikim oknom dvorane povechala vtis celotnega doma.

Nova smer zahodne stranice trga bi odkrila severno prochelje danashnjega muzeja in jasno formirala jugozahodni vogal trga, odkoder sezhejo pogledi do zvonikov obeh mestnih cerkev. Nedotakljivost grajskega dvorishcha pri tem ostane, ker je primerna zhe zaradi zunanjih eksponatov muzeja in aktualnih arheoloshkih odkritij. Zagotavljala bi jo transparentna zhelezna ograja na levi strani vhoda, z desne strani pa bi ostal fragment – dokumentiran polni zid s spominsko ploshcho na streljanje talcev med 2. svetovno vojno. Restavrirano grajsko poslopje bo tako bolj prisotno na novem trgu in se bo lazhje vkljuchilo v zhivljenje mesta.

Na koncu vrste meshchanskih hish, ki nespodobno rinejo proti sredini danashnjega trga, njegov rob po nepotrebnem kvari predmestna logika ograj in garazhnih vrat. Z zazidavo plombe bi ustvarili dialog z vogalom Narodnega doma na nasprotni strani in z novim vencem popravili mestno silhueto, ki na tem mestu uokvirja pogled na Marijino cerkev. Novi objekt z vertikalno strukturo in stanovanjsko poslovnim programom bi imel za zakljuchek visech vrt na strehi. Namesto gole stranske fasade, ki z enim oknom moti piazzeto pred gostilno Ribich bi lahko postavili vogalni tampon.

 

Lipa, spomenik in fontana

Simetrichno zasnovo trga ozhivljajo klasichni elementi mestne liturgije: vodnjak, spomenik, lipa in drevored. Utrudljiva vsakdanjost je tesno povezana s temi atributi mestnega zhivljenja, saj predstavljajo sprostitev pri prenosu misli v domeno lepega in plemenitega.

Ob nedavnem jubileju nashega najvechjega pesnika je prilozhnost, da se mu postavi spomenik na njegovi ulici, ki vodi chez trg. Herma v zelenici ob robu ulice bi z znachilnim pesnikovim profilom predstavljala uvod v dolgi prostor trga.

Lipa se kot simbol narodove osamosvojitve nahaja pred Narodnim domom, izolirana v ekscentrichni zelenici tik ob obodni prometni cesti trga. Njena dispozicija v odnosu na obstojechi lipov drevored simbolizira zgodovinski dogodek in predstavlja glavni motiv mestnega trga, zato ga obroblja ovalna kamnita klop.

V obmochju vhoda v Knezhji dvorec, v smeri proti Savinji, je predvidena lokacija vodnjaka. Prisotnost vode je na dnu trga programsko smiselna in funkcionalna v odnosu na niveleto trga.

 

Izvedba

Kamni so v trikotniku pred ograjo Spodnjega grada polozheni v ravnini vhodov, medtem ko so pred Narodnim domom polozheni z velikim rezom v gladko, strnjeno povrshino. Obdelava kamna naj se spreminja od rochno klesanih kosov do strojno rezanega, fino shtokanega tlaka za mestno obuvalo ter do visoko poliranih povrshin in oblikovanega vodnjaka in spomenika. Povrshina trga ima zhiv rob iz kamna, brez robnikov, dvignjen 15 cm nad asfaltno prevleko obodnih cest do parkinga.

Zelenice razlichnih oblik dilatirajo lipo in drevesa v drevoredu od kamnite povrshine. Na robu ceste so postavljeni okrogli stebrichki iz masivnega aluminija. Preshernov spomenik omejujejo kamniti stebrichki, povezani z okrasno verigo.

Trg bi sploshno razsvetljevala difuzna svetloba pri mochni fasadni osvetlitvi Narodnega doma, Prothazijevega dvorca in Spodnjega grada. Sama ploshchad je opremljena z rastrom talnih svetilk, ki ustvari zvezdno polje, znachilno za simboliko mesta.

 

Promet

Dana prometna shema se spremeni v enosmerni promet vzdolzh vzhodne stranice trga s prikljuchki na Gosposko in Preshernovo ulico. Statichni promet, ki ga narekujejo funkcije danashnjega Narodnega doma, t.im. modra zona za hitro parkiranje sluzhbenih vozil in koles, je locirana pred vhodom na slepem trikotniku v severozahodnem delu trga, prikljuchenem na Preshernovo cesto. Osnovno geometrijo pravokotnega trga z dim. 100/16.66 m na dveh stranicah obrobljajo obstojeche prometne smeri, diagonalno jih sekajo smeri obstojechih peshpoti. Na ta nachin ostane osrednja povrshina trga nepretrgana domena peshca in posvechena izkljuchno njegovemu gibanju.