Revija SRP 43/44

Ljuben Dimkaroski

 

KORAK BLIZHJE

 
GOSTJA
 
Kot gostja tiho
si prishla, globoko v mojo dusho
si se naselila.
 
Nashla si si mesto, samo tvoje,
in v njem vzklila
ob zvenenju ljubezni.
 
Tvoje telo se je spremenilo v vrelec,
razkrilo je kraljestvo
hrepenenja, v slojih.
 
Chustva bosh tkala
skozi mene - zvesta,
zheljna izpolnitve.
 
Chisto tiho
si spoznala sebe,
medtem ko si odkrivala mene.

 

NEMIRNA
 
Radost sem videl v tebi,
nemir sem zachutil
v tvojem telesu.
En pogled in she en,
vrisk chustev.
V trepetu je zhivel
obljubljen pogled.
Toplina me je objela
od tvoje zhelje,
toplina nemira,
misel, ki je potrkala
na najini srci.
V vrtincu hrepenenja
sem hotel preizkusiti
svojo dusho
in zachel sem boj
sam s sabo.
Neizmerna radost
roji v dushi;
zhivljenje sem videl
v tvojih ocheh.
 
Ti, bozhji dar:
postal sem lastnik
vonja
tvojega telesa.

 

MLINAR
 
Trgal je od skale
kamnito kolo,
ga izpulil na silo
s kladivom v rokah
in z ostrim dletom
in medtem molil Boga
s tiho molitvijo,
da bi trdna tvar
ostala cela
do zadnjega udarca.
 
Ustvaril je morilca
pshenichnih zrn;
na tisoche njih
je pod tezhko gmoto
nashlo smrt.
 
Godrnjav, stisnjen
v hrupno temo,
ves bel od moke,
je mlinar zachutil nemir
in bolest v dushi;
preshinila ga je misel
in je polglasno rekel:
"Postal sem grobar
teh majhnih zrn."

 

POKOPALISHCHE
 
Na gol, hrapav kamen
ali na razkoshen marmor
bodo vtisnili tvojo podobo
in ... nekaj besed
o zemeljskem bivanju.
 
Potem
bosh postal spomenik.
V vechni mir
pod kup zemlje
se bo resnica modro
skrila za zmeraj.
 
S pomochjo dezhja
in hladnega snega
bo zbledela tudi podoba
vechnega kamna.

 

DEZHELA
 
Granitni kamen
je izbruhnil iz sonca,
otrdela zemlja,
od vetrov podivjana.
 
Obrazi zhilavih ljudi,
ozhgani od pripeke,
razpokane roke
mozh in zhena.
 
Makovi cvetovi,
vonj po tobaku;
do koder sezhe oko
zelenje vinske trte.
 
Visoke gore
z mehkimi vrhovi
in shirno nebo,
tezhko od zvezd.
 
Opojnost se shiri
v materini dushi –
od toplega dezhja,
ki pada spomladi.
 
Vsepovsod cerkvice,
skladno vznikle,
v njih potemnele freske
od svech za pokoj dushe.

 

Iz makedonshchine prevedla Klarisa M. Jovanović