Revija SRP 43/44

Lev Detela

 

POSEBNEZH MED LITERARNIMI POSEBNEZHI

 

Avstrijski pesnik Josef Enengl je vse zhivljenje prebil na druzhbenem robu. Nikoli se ni vkljuchil v literarna zdruzhenja, temvech je ostal samohodec proti ustaljenemu toku v politiki in v kulturi. Leta 1957 je zalozhba Europaischer Verlag na Dunaju izdala drobno knjizhico "chudnih" verzov pod naslovom "Der Vogel Simurg" (Ptich Simurg). To je bil debut tedaj enaintridesetletnega, skoraj popolnoma neznanega avtorja. Zbirka je ostala tako rekoch brez pravega odmeva. Za pesnika Enengla in njegovo "fantastichno", z neodadaistichnimi primesmi spontano nastajajoche pesnjenje se je zavzel shele mlajshi dunajski krog eksperimentalnih, literarno subverzivnih avtorjev pri novi dunajski literarni reviji FREIBORD. Izdajatelj te revije, pesnik in publicist Gerhard Jaschke, je v FREIBORDU in v knjizhnih publikacijah iste revije odmeril dokaj prostora nenavadnemu in dokaj nedostopnemu pesniku, ki je na palubi nove dunajske revije zdaj nashel svoj duhovni dom, ne da bi izgubil lastno avtohtonost in notranjo svobodo. V zalozhnishtvu FREIBORDA je izshla vrsta pesnishkih zbirk in literarnih eksperimentov Josefa Enengla, med drugim dela "Gedichte 1950-1978" (Pesmi 1950-1978), Dunaj 1979; "Neue Gedichte" (Nove pesmi), Dunaj 1980; "Schwarze Spiegel" (Chrna zrcala), Dunaj 1983; "Am Ursprung der Atmung" (Na zachetku dihanja), Dunaj 1987; "Linz-Tibet-Wien /Stenogramme" (Linz-Tibet-Dunaj / Stenogrami), Dunaj 1992.

Na nekaj podpore je Enengl naletel na kulturnem uradu mesta Dunaj, kjer so mu podelili literarno nagrado, poleg tega pa je prejel tudi nagrado Theodorja Koernerja. Znachilno je, da se je Enengl ves chas tudi zhivo zanimal za dogajanja v likovni umetnosti in na glasbenem podrochju. Med drugim je napisal eseje o grotesknih, ekspresivno izzivalnih slikarjih Jamesu Ensorju in Alfredu Kubinu ter o avstrijskem avantgardnem kiparju in arhitektu Wotrubi. Svoje shtudije o fantastichnem slikarstvu je spretno izkoristil pri lastnem literarnem ustvarjanju.

Josef Enengl je umrl leta 1993 na Dunaju. Nekateri njegovi prijatelji in znanci, med njimi tudi avtor teh vrstic, ki je v posebni literarni kritiki pohvalil nekatere Enenglove literarne poskuse, na primer tudi tu prevedeno pesem "Ah ta kralj na poshtni znamki", za kar se mu je avtor v navdushenem pismu ganljivo zahvalil, so skupaj z literarno revijo FREIBORD in Grashkim pisateljskim zdruzhenjem novembra 2000 v Akademiji upodabljajochih umetnosti na Dunaju z vechurnim literarnim branjem tekstov Josefa Enengla ponovno opozorili na samosvojega pesnika. Bo njegovo delo, ki pri avstrijskih avantgardistih in literarnih eksperimentatorjih ni pozabljeno, zdaj dozhivelo tudi shirsho renesanso?