Revija SRP 43/44

Lev Detela

 

KUERSCHNERJEV NEMSHKI LITERARNI KOLEDAR 2000 2001

OSREDNJA DOKUMENTACIJA NEMSHKE LITERATURE
S SLOVENSKIMI DVOJEZICHNIMI AVTORJI

 

Leta 1879 kot prirochni literarni koledar zamishljena knjizhica bratov Hart se je v urednishtvu prizadevnega Josepha Kuerschnerja v naslednjih desetletjih razvila v vodilni leksikografski prirochnik o nemshko pishochih zhivechih avtoricah in avtorjih. V zadnjih desetletjih izhaja publikacija le obchasno. Z izdajo za leti 2000-2001 je "Kuerschner" dosegel chastitljivi dvainshestdeseti letnik, ki je pravzaprav obshiren leksikon aktualne knjizhevnosti v nemshkem jeziku. Publikacija je izshla v urednishtvu Andreasa Klimta pri zalozhbi K. G. Saur v Muenchnu in Leipzigu in stane v prosti prodaji 598 DEM (4.365 ATS).

V dveh knjigah na skupno 1808 straneh je registriranih 11.662 avtoric in avtorjev, ki se predstavljajo s 125.000 samostojnimi publikacijami. Od teh jih je v letih 1999 in 2000 izshlo okrog 9.500, tako da o kaki krizi ali celo smrti nemshke literature ni mogoche govoriti, temvech gre nasprotno za vedno bolj nepregledno hiperprodukcijo beletristichnega ustvarjanja po shtevilu natisov in avtorjev she vedno ene najvechjih knjizhevnosti na svetu. Novost v najnovejshi izdaji je obshiren nekrolog vseh med leti 1971 in 1998 umrlih pisateljic in pisateljev. Med priblizhno 5000 imenovanimi sta tudi dva v Sloveniji rojena avtorja, ki sta pisala v nemshchini: leta 1892 v Ljubljani rojeni Bruno Brehm (umrl leta 1974 v avstrijskem Alt Auseeju) in leta 1882 v Mariboru rojeni Max Mell (umrl na Dunaju leta 1971). In seveda ni izpushchen po rodu Slovenec Igor Shentjurc (rojen leta 1927 v Slovenj Gradcu, umrl leta 1996 na Bavarskem), prozaist z obshirnim nemshkim opusom.

Novi "Kuerschnerjev nemshki literarni koledar" navaja poleg tega 567 prevajalcev iz shtevilnih jezikov v nemshchino, ponuja 1520 naslovov literarnih zalozhb, 331 naslovov literarnih revij, za namechek pa she informira o literarnih nagradah, literarnih agenturah in literarnih feljtonih v vechjih chasopisih in radijskih ustanovah nemshkega kulturnega prostora.

V samostojnih chlankih je v prirochniku dokumentirano tudi literarno delo slovenskih dvojezichnih avtorjev na Koroshkem in drugod v Avstriji. Bikulturalnost in bilingvalnost sta namrech specifichnost slovenske in drugih manjshinskih literatur, ki pozitivno zazhivita v izraziti polifunkcionalnosti v posrednishtvu med razlichnimi jezikovnimi prostori. V primeri s prejshnjo izdajo "Kuerschnerja" iz leta 1998 se je tam navedenim sedmim Slovencem zdaj pridruzhila she Maja Haderlap (str. 362-63). V chlanku, ki obsega 38 vrstic drobnega tiska, je omenjena kot avtorica slovenskih in nemshkih pesnishkih del in kot prevajalka lirike Alesha Debeljaka, Marka Kravosa ali Srechka Kosovela v celovshki reviji "Die Bruecke", poleg tega so navedene njene nemshke radijske igre in pripovedi ter sodelovanje in urejevanje nekdanje slovenske koroshke literarne revije "Mladje".

Podobno informirajo posamezni chlanki v skopih zarisih tudi o zhivljenju in delu drugih slovenskih dvojezichnih pisateljic in pisateljev. Po abecednem redu so poleg avtorja tega zapisa (v najnovejshi izdaji /K 01 /ima 85 vrstic, v prejshnji /K 98/ pa 84) uposhtevani she Milena Merlak Detela (K 01 24 vrstic, K 98 23 vrstic), Janko Ferk (K 01 64 vrstic, K 98 54 vrstic), Fabjan Hafner (K 01 19 vrstic, K 98 12 vrstic), Janko Messner (K 01 51 vrstic, K 98 26 vrstic). Dvojezichni pesnik Jani Oswald, ki je imel v prejshnji izdaji she 4 vrstice, pa je samo registriran z opombo, da urednishtvo ni prejelo novih podatkov o avtorju in njegovem delu. Morda bi celovshko drushtvo slovenskih pisateljev v Avstriji moglo ob takih prilozhnostih informirati redakcije in institucije, ki se v vedno vechji meri ukvarjajo z bilingvalnimi in plurilingvalnimi literarnimi pojavi v Avstriji, Evropi in po svetu, o dvojezichnem delovanju nekaterih njegovih chlanov.

K zhe omenjenim slovenskim avtorjem bi lahko prishteli she v Celovcu zhivechega nemshkega prozaista in prevajalca slovenskih literarnih tekstov v nemshchino Petra Kerscheja, o katerem je prejshnja izdaja "Kuerschnerja" informirala s 36 vrsticami, sedanja pa le s 34 (kar pa je delno tudi zasluga v primeri s prejshnjo izdajo nekoliko zgoshchenega tiska). Seveda najdemo v prirochniku tudi marsikatero pisateljsko ime, ki je dobro znano na Slovenskem in tudi celo bolj ali manj tesno povezano z usodo sedanje slovenske kulture v svetu. Sem zagotovo sodi v Zuerichu zhivecha pisateljica, prevajalka in znanstvenica Ilma Rakusa , ki ji je urednishtvo dodelilo 35 vrstic. Florjan Lipush in Gustav Janush v sklopu avtorskih biografij nista navedena, ker pisheta samo v slovenshchini, pach pa se njuna dela pojavijo na strani 337 pri seznamu nemshkih prevodov Petra Handkeja.

Poseben oddelek je namenjen literarnim prevajalcem. Omenjeno je, da iz slovenshchine v nemshchino prevajajo Barbara Antkowiak, Milena Detela, Werner Engel, Janko Ferk, Juergen Hachmann, Maja Haderlap, Fabjan Hafner, Peter Handke, Alois Hergouth, Manfred Jaenichen, Peter Kersche, Andrej Kokot, Hans-Joachim Lanksch, Maria Luise Maurer, Janko Messner, Heinrich Pfandl, Astrid Philippsen, Hans Thurn, Peter Urban in avtor tega zapisa. Nekaterim od teh prevajalcev (ki ne delujejo kot samostojni leposlovni avtorji in zato v glavnem delu nimajo chlanka o lastnih dosezhkih) so posvecheni dodatni kratki informativni zapisi. Tu izvemo she nekaj vech o prevajalskih prizadevanjih B. Antkowiak, W. Engela (med drugim prevajalec Ivana Tavcharja), Andreja Kokota (prevodi tekstov Nezhe Maurer) ali A. Philippsen (prevajalka Draga Jancharja). Zhe v prejshnjem "Kuerschnerju" iz leta 1998 pa so zhal manjkali nekateri poglavitni prevajalci slovenskih leposlovnih tekstov v nemshchino, ki tudi tokrat kljub opozorilom niso uposhtevani, kar je vsekakor huda napaka. Tako pogreshamo priznanega prevajalca Cankarja in she nekaterih drugih slovenskih avtorjev Erwina Koestlerja, ki je na strani 1667 le skopo omenjen kot dobitnik avstrijske drzhavne nagrade za literarno prevajanje iz leta 1999. Manjkajo she druga uveljavljena imena: Klaus Detlef Olof (tudi prevajalec Franceta Presherna), Peter Scherber (med drugim je prevedel v nemshchino roman Borisa Pahorja "Spopad s pomladjo") ali dvojezichni pesnik, prozaist in prevajalec Jozej Strutz, ki je pred kratkim postal tudi novi predsednik "Drushtva slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji" (DSPPPA). Za namechek manjka pri dokaj obshirnem seznamu beletristichnih zalozhb s celotnega nemshkega jezikovnega prostora omemba vseh treh slovenskih celovshkih zalozhb (Drava, Mohorjeva zalozhba in Wieser), ki kontinuirano izdajajo slovenske avtorje v nemshkih prevodih in so za posrednishtvo med obema kulturama posebno pomembne in zasluzhne.

Ob koncu sledi she obsezhen "geografski pregled" s seznamom vseh omenjenih avtorjev, ki so zdaj razvrshcheni po krajih njihovega stalnega bivalishcha. Slovenske dvojezichne knjizhevnike lahko najdemo predvsem na Koroshkem, medtem ko nemshki pisci zhive in delujejo v vedno vechji meri tudi "globalno" izven svojega jezikovnega prostora od Argentine in Avstralije vse do Zdruzhenih drzhav Amerike ali Juzhne Afrike. V primeri z nekaterimi drugimi podobnimi literarnimi prirochniki nemshkega prostora je "Kuerschnerjev nemshki literarni koledar" she vedno kljub dolochenim pomanjkljivostim najbolj zanesljiv in natanchen. Bio-bibliografije, nekrologi, koledarji obletnic in drugi podatki niso v nobenem drugem podobnem delu objavljeni na tako "pozitivistichno" dosleden nachin. Najnovejsha, tretja in aktualizirana izdaja "Nemshkega pisateljskega leksikona 2001" s podnaslovom "Kdo je kdo v nemshkojezikovni literaturi" (Deutsches Schriftstellerlexikon 2001 Ein Who 's Who der deutschsprachigen Literatur), ki je decembra lani izshel v Dietzenbachu pri zalozhbi Zveze nemshkih pisateljev (Bund Deutscher Schriftsteller; obsega 707 strani in stane 1.540 ATS), tako prinasha "samo" nekaj nad dva tisoch biografij zhivechih avtorjev (uposhtevani so tudi nekateri dvojezichni pisci, na primer Milena Merlak Detela in avtor teh vrstic). V primeri s "Kuerschnerjem" (11.662 biografij, med temi 1.746 novih imen glede na prejshnjo izdajo) ne registrira "skoraj vseh" imen, vendar je kljub temu dovolj reprezentativen prerez sodobne knjizhevne produkcije v nemshkem jeziku.

Najboljshi kazhipot na razvejeno podrochje nemshkega literarnega delovanja pa she vedno ostaja stari, preizkusheni, na podlagi prvega podobnega londonskega prirochnika (Who 's Who) iz leta 1848 v Nemchiji leta 1879 zasnovani "Kuerschnerjev literarni koledar".