Jozhe Volarich
KORAKI DO SIVINE
NA BREGU
- Gledam: a ona teche, teche, teche...;
- vsakdanja reka razpadajochih sanj,
- ohranja solze zate, zame in zanj;
- pogled in zhelje vleche, vleche, vleche...
- Prekladam vnemo obnemogle sreche,
- vzpodbujam brstje, ki ga je manj in manj;
- odhaja v vechnost neskonchnih dejanj:
- spodbuda za razigrane in speche.
- Korak se ustavi, odbrzi pogled,
- misli zaidejo tja za obzorje,
- chas kmalu zabrishe komaj vidno sled.
- Zavest zvalovi kot sinje morje,
- s krikom odleti jata poznih ujed,
- odmevi joka so danes brez skorje.
- Kokrica, 10. 2. 2000 - ob 12. uri
- KORAKI DO SIVINE
- Tudi za tebe je delchek modrine.
- Odrini zapah, za vrati te chaka
- nasmejana luna - stara navlaka
- in navkreber koraki - do sivine.
- V zibel so vile polozhile kline,
- cheprav je z njimi hudicheva tlaka,
- ne pozabi - srecha vedno koraka,
- izogiba se osvetljene line.
- Ne priblizhuj se okovju s podplati,
- vrazhevernost zaznamuje golazen,
- ki bi mogla tudi tebe razklati.
- Tudi za nedolzhne imajo kazen,
- ki se trudi na konici obstati,
- cheprav ima nabiralnik zhe prazen.
- Kokrica, 15. 1. 2000 - ob 14. uri