Revija SRP 43/44

Drashko Veselinovich

Chlovekov razvoj

 

GLOBALIZACIJA VSEGA?

 

O t. im. globalizaciji ali (svetovnem) poenotenju, kakor bi to lahko morda poslovenili, je bilo veliko napisanega, pri chemer, kot pravzaprav pri skoraj vsaki stvari na tem svetu, je moch zaslediti tako zelo pozitivna kot tudi zelo negativna in seveda vmesna mnenja. Dejstvo je, da je zaenkrat neizbezhna, da zaenkrat nezadrzhno prodira, in da se ji je skoraj nemogoche popolnoma izogniti. Vsekakor prinasha celo vrsto prednosti za tiste, ki so je delezhni, prav tako pa tudi celo vrsto pomanjkljivosti. Globalizacija je prisotna na vseh podrochjih. Brez nje si danes zhe vsakodnevnega, obichajnega zhivljenja ne moremo predstavljati. Njeno popolno nasprotje bi bile avtarkichne skupnosti oz. drzhave – takshne, ki bi vechino svojih potreb zadovoljevale znotraj svoje skupnosti oz. drzhave brez kakrshnekoli menjave z okoljem. V shirshi okvir globalizacije bi vsekakor lahko shteli ne samo ekonomske, ampak tudi socioloshke in druge humanistichne pojave oz. dogodke in celo naravoslovne zakonitosti. Ne moremo niti mimo tehnichno-tehnoloshkih zakonitosti ter ekoloshkih in celo shportnih, kulturnoumetnishkih pojavov oz. dogodkov. Naj omenim she medicino, ki z odkritji na podrochju genetike podira tudi naravne temeljne chloveshke vrednote, kot je klasichna druzhina.

Kulturnoumetnishka globalizacija med drugim pomeni, da lahko npr. koncerte, umetnishke razstave in druge umetnostnokulturnishke stvaritve najvishje kvalitete spremljamo povsod – tudi v manjshem kraju (kot je v svetovnem merilu npr. Ljubljana) in/ali celo virtualno. Prav slednje vedno manj pomeni, od kod prihajash. Za (priznane) umetnike v bistvu ni vech mej, saj lahko nastopajo povsod. To velja tudi za njihovo redno delo oz. zaposlitev. Podobno velja npr. na podrochju shporta, saj pravega nacionalnega kluba ni vech. Do precejshnje mere velja to celo za nacionalne reprezentanchne ekipe. Shportne meje izginjajo in kapital igra glavno vlogo. Brez globalizacije na teh dveh popularnih podrochjih bi si osiromashili vsakodnevno zhivljenje. Res pa je, da z globalizacijo na omenjenih dveh popularnih podrochjih pridobivajo bogati klubi in mesta, prostora za manjshe je vse manj.

Prava vsebina globalizacije je seveda ekonomska; meje za selitve kapitala na najbolj donosna podrochja v vseh pogledih in na vseh podrochjih izginjajo, kar najbolj koristi najrazvitejshim, najbogatejshim in seveda najvechjim. Globalizacija je zato v bistvu amerikanizacija s shirjenjem angleshkega jezika vred - Anglezhi bi rekli amerikanshchine. Prav tako pomeni shiritev amerishke kulture z umetnostjo in nachinom razmishljanja. V Evropi se sicer v zadnjem chasu pospesheno odvija evropizacija (Evropska unija, Evropska monetarna unija s skupno valuto evropm in she prej Evropska gospodarska skupnost in Evropski monetarni sistem), ki pa je v bistvu nastala kot protiutezh amerikanizacije. Kljub temu, da so prednosti globalizacije ochitne predvsem za razvite, pa imajo od nje koristi tudi revnejshi, saj jim omogocha investicije, zaposlitev in dvig osebnega standarda ter razvoj celotne skupnosti oz. drzhave in zmanjshevanje geografske oddaljenosti od svetovnih centrov.

 

Kje so ekonomske meje globalizacije? Njene meje she zdalech niso dosezhene; globalizacija lahko poteka, dokler ne bo v svetu na vsakem podrochju nekaj specializiranih visokoproduktivnih multinacionalnih podjetij, ki bodo obvladovala izdelke/storitve na dolochenem segmentu z vsemi optimalnimi ekonomskimi reshitvami in s t. im. "ekonomijo obsega" tega planeta vred. Med njimi bo vladala konkurenca, cheprav bodo zachele vznikati nevarnosti svetovnih oligopolov oz. tovrstne ekonomske razdelitve sveta. Ekonomije obsega bodo pritisk na nizhanje cen – morebitni monopolistichno-oligopolistichnim podobni polozhaji pa pritisk na njihovo vishanje. Ekonomija obsega bi se z odkritjem novih planetov z morebitnimi novimi oblikami zhivljenja nekoch v prihodnosti lahko celo razshirila. Multinacionalna podjetja bodo imela celo vrsto dobaviteljev, podizvajalcev in drugih v svoji reproverigi, kjer je v glavnem prilozhnost za manjshe. Imela bodo shtevilne podruzhnice po celem svetu, prek katerih bodo kontrolirala dolochena ekonomska in politichna podrochja z zaposlitvijo lokalnih ljudi. To bo mozhno dosechi, ker je s propadom komunizma/socializma propadlo tudi nekaj komunistichnih/socialistichnih drzhav, ki so pokrivale pomemben del sveta. Z razpadom komunizma/socializma se je v resnici lahko zachel proces globalizacije po (skoraj) celem svetu. V bistvu moramo v pomembnem smislu izvzeti samo Kitajsko, ki je poglavje zase in ki bo v prihodnosti nedvomno igrala izjemno svetovno vlogo v vseh pogledih. Nekdanji komunistichni/socialistichni svet sedaj v glavnem postaja podrejen in manj razvit (vendar hitro razvijajoch se) kapitalizem v okviru celotne globalizacije. Meje globalizacije se postavljajo na drugih in ne toliko na ekonomskih ravneh. Politika in predvsem sociala. Kje so meje, ko bogati postajajo she bogatejshi in revnejshi she bolj revni (v relativnem smislu, saj v absolutnem tudi revni postajajo “bogatejshi”)? Ko bo proces globalizacije prishel do dolochene kritichne ekonomsko-politichno-socialne in she kakshne tochke, bo prishlo do nove revolucije, ki bo morda mirna – ni pa nujno.

Ne nazadnje ne morem mimo globalizacije v medicini. Najnovejsha odkritja na podrochju genetike vodijo do globalizacije druzhine, saj ni vech tehnichnih ovir za spochetje novega zhivljenja v kakrshnikoli kombinaciji partnerjev ali pa celo “partnerjev”, ki to sploh niso. Celo istospolnih. Verjetno bo to na dolgi rok tezhko preprechiti s she tako strogo zakonodajo in njeno kontrolo. Duh je ushel iz steklenice. Klasichna druzhina kot temeljna celica chloveshke organizacije zhivljenja zachenja izgubljati na pomenu. To se, dodatno s shtevilnejshimi lochitvami in otroci izven zakona in/ali s tistimi od lochenih starshev, pravzaprav zhe dogaja. Tega se zaveda tudi krshchanska cerkev, na kar vsake toliko chasa opozarja. Njen temeljni nauk se podira.

Imamo nazdrzhen svetovni proces, ki gre v smer globalizacije na vseh podrochjih, medtem ko se bodo nasprotne korekture in/ali korenitejshe spremembe kasneje nedvomno dogajale, che sprotne ne bodo zadoshchale oz. che bodo premalo popravljale vechanje nesorazmerij, do katerih prihaja in bo she bolj prihajalo. Globalizacija nedvomno pomeni napredek za ves svet, gledano z vidika vsega sveta oz. tistih, ki ga danes obvladujejo. Globalizacija pomeni napredek tudi za srednje in manj razvite. Njena kljuchnost bo v tem, kako spretno in neboleche za slabotnejshe jo bodo znali njeni nosilci voditi; ali. drugache povedano, in z druge strani – kdaj se bodo uprli slabotnejshi oz. tisti, ki se bodo v globalizaciji chutili prikrajshane v relativnem smislu, in kakshne mozhnosti in instrumente – razen demonstracij – imajo she na voljo. Na dolocheni tochki pa se bo moral upreti in zavestno zavreti proces(e) tudi Chlovek, ne glede na to, ali je na bogatem, revnem ali srednjem delu mize.

 

Ljubljana, maj 2001