Revija SRP 43/44

Revija SRP
Urednishtvo
Ljubljana, 22. aprila 2001

 

 

PROTIARGUMENT?

OPOMBA O FINTAH

 

Ker se je le pojavil "protiargument" zoper bohorichico Revije SRP, chesh da to sploh ni (prava) bohorichica, se urednishtvu zdi primerno v zvezi s tem podati prichujocho opombo, ne kot "polemiko", temvech le zaradi odgovornosti do bralcev.

Seveda v Reviji SRP ne gre za Bohorichevo, temvech za prenovljeno in poenostavljeno bohorichico, kar je bilo v zapisih o pisavi, objavljenih v RSRP, vechkrat izrecno navedeno. Zaradi shirshe funkcionalnosti pa je na sploshno uporabljana le enobesedna oznaka. Znano je, da so tovrstna poimenovanja v veliki meri simbolichna. Npr. za cirilico v vseh njenih nacionalnih variantah sploh ni gotovo, da je Cirilov izum, a je po njem poimenovana njemu v chast; danashnja slovenska gajica se razlikuje od hrvashke, vrh tega pa je Gaj le prevzel streshice od Chehov, torej bi se ta pisava lahko imenovala tudi "chehica" ali (po Husu) "husica". Tudi klasichna bohorichica je v stoletjih sploshne rabe variirala, a je ohranjala svoje ime, cheprav bi se lahko imenovala tudi "trubarichica". Bohorich je pach v svoji slovnici prvi sistematiziral izhodishchni slovenski (Trubarjev) princip dvochrkovnega zapisovanja shumnikov, kar naj bi bila poenostavitev nemshkega nachina. Za to gre; posamezne modifikacije so manj pomembne. Prenashanje pozornosti s poglavitnih na postranske probleme je pach znana (navadno ne dobronamerna) finta.

Sicer pa lahko za prichujocho pisavo mirne dushe uporabljate ime latinica. To je rimska pisava chrk 23 znakov, ki je pred Cicerom uporabljala tudi k (24. znak), in sta ji kasneje (v srednjem veku) dodana she j in germanski w, skupaj torej 26 znakov, ki so tudi na vseh univerzalnih tipkovnicah in v vechini svetovnih slovarjev. Toliko glede zgodovine latinice, che pa pogledamo v sedanjost in iz nje nakazano prihodnost, je tako rekoch zhe razvidno, da bo to taka tudi globalna ali univerzalna pisava na nashem planetu. In da se bo uveljavilo zapisovanje shumnikov: ch kakor Churchill, sh kakor Shakespeare in zh kakor Zhivago.

Za podobno "fintiranje" gre tudi v primeru bralca, ki je urednishtvu SRPa izrazil "strokovni dvom" o tochnosti letnice prvega izida knjige Giuseppa Sergija, omenjene v chlanku Lucijana Vuge "Protoslovani" na Apeninskem polotoku (SRP 2001/41-42). Teza o "Protoslovanih" namrech ni brez zveze z nastankom latinice. Che dvomljivec res "ne zaupa" uveljavljenemu domachemu znanstveniku, se lahko glede Sergija "potolazhi" v bolj "nobel" tujem viru; npr. v monumentalnem "Dizionario universale della letteratura contemporanea", I-IV, izd. Mondadori, 1962.

Naposled se za rubriko "Vprashalnica" tako rekoch spodobi she retorichno vprashanje: Kdaj bomo dobili kak tehten protiargument, ne le "kvazi argumente" na nivoju poulichnega opravljanja?