Revija SRP 41/42

Revija SRP /Svoboda, Resnica, Pogum/,
zavod za zalozhnishtvo na podrochju kulture
in umetnosti, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
e.m. urednishtvo@revijasrp.si
i.a. http://www.revijasrp.si
Ljubljana, februarja 2001

Vprashalnica

VPRASHALNIK O BOHORICHICI
za Slovence, she posebej slovenske zamejce
 

Modernizirano bohorichico smo pri Reviji SRP uporabili v sht. 33/34, najprej kot poskusno pisavo, vendar smo jo ohranili do danes – za reshevanje zagate "nashega" slovenskega chrkopisa. To od nas zahteva nasha vrednotna orientacija. Ne moremo namrech mirno ali le nemochno zreti, kako se ne stotine, ampak tisoche Slovencev prostovoljno odreka svoje identitete s potvorjenim zapisovanjem svojih internetnih imen in priimkov. Komu mar, che ne Reviji SRP? Brez ugovora in brez protesta si je namrech slovenska kultura pustila odvzeti shumnike. Samo tri chrke – glasove?! To seveda samo za zachetek nechesa, kar she sledi. Samo zato, ker jih je pretezhko zapisati v bohorichici, izvorni slovenski pisavi?

Kdor identiteto le brani, ta je vojno zanjo zhe izgubil. Posebej che to pochne povsod in za vsako ceno. Kajti identiteta se ne le brani, ampak ustvarja. Vseeno smo si obupno prizadevali za svoje sichnike in shumnike, imeli smo jih za simbol ohranitve osebne in nacionalne identitete. Zakaj?! Che pa smo tri stoletja pisali bohorichico. Te nesrechne streshice so zamisel, dedishchina ilirizma. Tega nam je zdaj dovolj. Hochemo svojo bohorichico, slovenski chrkopis torej! (Glej utemeljitev slovenske pisave: Adam Bohorich: Arcticae horulae, 1584, stran 28.)

Uvodoma zhelimo poudariti, da je chrkopis modernizirana ali posodobljena bohorichica kot mogocha slovenska pisava vseslovenski problem, morda bo odlochujoch v tvornosti in ohranitvi narodne identitete, in da kot tak presega politichno razdelitev slovenske skupnosti doma in v svetu. Pomemben je za vso slovensko kulturo in slovenstvo.

Do mogoche reforme slovenskega chrkopisa prav gotovo ni lahka pot. Cheprav menimo, da bo do tega nekoch nujno prishlo – tako ali dugache – saj o reformi oz. modernizaciji chrkopisa razmishljajo mnogi narodi – za tak korak so se odlochili npr. tudi Nemci (nov chrkopis bodo postopno uveljavili do leta 2008) – pa tega nikomur ne vsiljujemo.

Neustreznosti chrkopisa gajice, tj. pisave s shumniki (è, š. ž), njihovo zamenjavo s (ch, sh, zh), smo vam predstavili v Revijah SRP. Revija zhe drugo leto izhaja v modernizirani bohorichici, in tudi knjige v ediciji Pogum Revije SRP izdajamo prav tako le she v posodobljeni bohorichici. Slovencem doma in v svetu je knjizhnica Revije SRP dostopna na internetu.

Gajici v prid recimo: "nash" sedanji chrkopis gajica ima v primerjavi z modernizirano bohorichico zaenkrat veliko prednost. Navajeni smo ga in mislimo, da je to nash slovenski chrkopis.

 

VPRASHANJA

1 Ali ste pripravljeni postopoma sprejeti posodobljeno bohorichico za slovensko pisavo?

- da
- ne
- ne vem, ne morem se odlochiti

2 Ali se strinjate, da se "bohorichica" uvede kot dopustna izbirna pisava za tiste, ki hochejo pisati v posodobljeni bohorichici?

- da
- ne
- ne vem, ne morem se odlochiti

3 Ali se strinjate, da se posodobljena bohorichica uvede kot dopustna izbirna pisava na internetu?

- da
- ne
- ne vem, ne morem se odlochiti

4 Che bi vam bilo zastavljeno vprashanje slovenske pisave kot referendumsko vprashanje (tako, ki omogocha samo dve izbiri), kako bi se odlochili?

Slovenska pisava naj bo (obkrozhite samo eno mozhnost):

- bohorichica (shumniki: ch, sh, zh)

- gajica (šumniki: è, š, ž)

Hvala za Vashe odgovore, predvsem samim sebi, izchrpnejshe pripombe pa lahko poshljete po poshti na naslov: Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana, ali na internetni naslov urednishtvo@revijasrp.si .

Hvala za Vashe odgovore, predvsem samim sebi, izchrpnejshe pripombe pa lahko poshljete po poshti na naslov: Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana, ali na internetni naslov urednishtvo@revijasrp.si .

_____
Mogocha metodoloshka opomba k vprashalniku: Uvod v vprashalnik se jasno zavzema za bohorichico, zato bi kdo utegnil rechi, da je pristranski, da z njim javno mnenje predvsem ustvarjamo in ne le raziskujemo. Pochnemo torej natanko to, kar smo v nashih revijah kritichno obravnavali.
Pojasnilo je tako: Projekt Bohorichica je predraziskava - pilotna shtudija, in tako vse kazhe, dolgorochna, trajala bo in trajala. Potrebnih bo vech let, da se Slovenci soochimo s problemom oz. zagato nashega chrkopisa gajica - bohorichica. Z drugachnimi, radikalnejshimi reshitvami zagate chrkopisa, seveda tudi. V nashih mochnih obchilih je bila bohorichica sprva she zadovoljivo predstavljena, potem pa, kot bi odrezali, problem chrkopisa za medije ne obstaja vech, ni aktualen, torej ga ni vech (po njihovem seveda). Slovenski javnosti zagata chrkopisa ne bo prizaneshena, zato jo moramo seznanjati po drugih neodvisnih medijih. Che se motimo? Toliko bolje, za nas Slovence s slovenshchino.
 

 

VPRASHALNIK O BOHORICHICI
za slovenske kulturne institucije, in druge, ki sooblikujejo
narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane

Doslej smo tako ali drugache (v odprtih in zaprtih pismih) vprashali, kaj lahko storimo za slovenski "pravopisni – chrkopis" zhe kar nekaj kljuchnih institucij v Republiki Sloveniji in jih prosili za sodelovanje v projektu Bohorichica. Odgovor je bil kar se da enoten. To je – brez odgovora. Potemtakem bo treba zacheti tako rekoch znova, pri nekaterih institucijah ponovno. Zanima nas, kaj in kako lahko narodove institucije prispevajo k reshitvi problema zapisovanja slovenskih glasov, besed? Posebej pereche je vprashanje pravilnega ali, che hochete, zakonitega ali dogovor(je)no sprejetega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na internetu. Mislimo, da bodo ta odgovor institucije - pred vsemi kulturne institucije - prej ali slej morale dati, nedvoumen odgovor. Odgovoru pishochim in tudi berochim se namrech ne bo mogoche ogniti. Vprashalnik o bohorichici naslavljamo kot odprto pismo predvsem na slovenske kulturne institucije, in tudi drugim, ki sooblikujejo narodovo identiteto ali pa so narodu zavezane!

Vprashalnik o bohorichici za Slovence, she posebej slovenske zamejce, pa je izhodishchni vprashalnik tudi za institucije. Izhajamo namrech iz domneve, da je posameznik vendarle izhodishche in tudi smoter delovanja institucij.

 

VPRASHANJA

1 Kje so shumniki (è, š, ž) v slovenskih internetnih imenih in priimkih oz. kako se naj le-ti pravilno ali vsaj priporochljivo zapisujejo?

Pojasnilo: dosedanja praksa je namrech uveljavlja ukinitev shumnikov, njihovo zamenjavo s sichniki (c, s, z) ali izogibanje shumnikom z okrajshavami ali drugimi poljubnimi reshitvami zagate, kot npr. z izmishljanjem novih ali nadomestnih, slovenshchini tujih imen, ipd.

2 Ali je pravilneje ali priporochljiveje zapisati imena v internetnih naslovih institucij, podjetij, krajev, ki izvorno vsebujejo shumnike s sichnike, ali pa je morda pravilneje, bolj priporochljivo ali vsaj tudi dovoljeno zapisati jih v posodobljeni bohorichici (ch, sh, zh)?

Odgovor na to vprashanje je namrech za sedaj takle. Kakor kdo hoche ali kakor se mu zljubi in kot mu ARNES - institucija zadolzhena za dodeljevanje domen (internetnih naslovov) v Sloveniji - dovoli. A to je le navidez tako, ker se dejansko uveljavljavlja ali protezhira reshitev, ki nadomeshcha shumnike s sichniki (c, s, z).

3 Ker praksa v internetnem komuniciranju v slovenshchini sledi gornji zagati in se dejansko uveljavlja "internetna slovenshchina" brez shumnikov, sprashujemo odgovorne v institucijah, kakshna so vasha priporochila glede reshitve tega problema?

3.1 Podvprashanje: Ali dopushchate mozhnost, da uporabljamo "bohorichico" kot izbirno slovensko pisavo?

4 Dolgorochneje gledano pa je nereshevanje vprashanja slovenske pisave s strani slovenskih narodnih institucij veliko bolj resno vprashanje, kot se nam zdaj kazhe, v doslej nashtetih malenkostnih zagatah pravilnega zapisa – pravopisa. Najprej zamenjava le treh chrk, potem glasov; najprej na internetu, potem pa v slovenskem pravopisu; na koncu potem, ko je zhe malo pozno, pa postane to vprashanje smiselnosti ohranjanja nashega jezika - slovenshchine, in chisto na koncu ostane samo she vprashanje smiselnosti narodne identitete v svetu globalizacije?

Poglavitno vprashanje torej ni, ali se nam splacha, ker se prav gotovo ne, spreminjati chrkopis je namrech draga zadeva, ampak ali hochemo sprejeti posodobljeno bohorichico za slovensko pisavo? Ali hochemo ohranjati kulturno identiteto? Ali pa ima kdo, mislim kaka odgovorna oseba v nashih institucijah oz. predstavnik na kaki od kljuchnih vlog v institucijah sistema, kakshno boljsho reshitev?

Tvorne prispevke in tudi tehtno utemeljene zavrnitve bomo objavljali v Reviji SRP in v
zborniku Bohorichica, za zgodovinski spomin na Slovence!
 

VABILO

Vabimo Vas k sodelovanju v projektu Bohorichica. S svojskimi prispevki o bohorichici in tudi s tehtno utemeljenimi zavrnitvami ste dobrodoshli. Zbornik tekoche urejamo - izbrane prispevke sproti objavljamo na internetu. Tako nastaja zbornik Bohorichica, za zgodovinski spomin na Slovence.

___________
Dosedanja oz. uvodna predstavitev problema slovenskega chrkopisa v zborniku:
Adam Bohorich, Zimske urice (iz predgovora), Revija SRP 41/42, 126
France Presheren, Zabavljivi sonetje, Revija SRP 33/34, 4
Rajko Shus, To ni shala, Revija SRP 33/34, 5
Ivo Antich, Kaša ali kasha, Revija SRP 33/34, 6
Ivo Antich, Rana, v svetlobo dana, Revija SRP 35/36, 4
Dokumenti, prichevanja: O novem chrkopisu v Reviji SRP
Dokument 1, 33/34, Rajko Shushtarshich, Bohorichica, dragi bralci!, 165
Dokument 2, 33/34, Lev Detela, Sanje ali resnichnost?, 166
Dokument 3, 33/34, Ivo Antich, V Evropo - z bohorichico, 168
Dokument 1, 35/36, Ivo Antich, Mladina: V Evropo - z bohorichico, 180
Dokument 5, 37/38, Ivo Antich, Odmevi na odmeve, 178
 
Aktualno:
Vprashalnika o bohorichici, Revija SRP 41/42, 1149
Rajko Shushtarshich, Odprta vprashanja I, SAZU, France Bernik Revija SRP 41/42, 153

S sposhtovanjem

Za Urednishtvo Revije SRP
Rajko Shushtarshich